(VIDEO) Zakaj so verbalni dueli in konflikti med poslanci, na primer Nemec vs Tanko, Pojbič vs. Kordiš in Zorčič vs. Trček, dokaz demokratičnosti političnega prostora?
Da bi razumeli kontekst dogodkov v slovenskem parlamentu v zadnjih dneh in tednih, je vsekakor priporočljivo branje zgodovinarja Jureta Gašpariča: Izza parlamenta – Zakulisje jugoslovanske skupščine 1919 -1941. Gašperič je namreč višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za novejšo zgodovino. Raziskovalno se osredotoča na slovensko in jugoslovansko politično zgodovino ter na zgodovino srednjeevropskega prostora v 19. in 20. stoletju, posebej pa se posveča zgodovini parlamentarizma.
“….Intervencije predsedujočega skupščini, pozivi k miru, opomini poslancev, odvzemi besede, izključitve s sej, prekinitve sej, itd.. To so bili tisti proceduralni dogodki, ki so s svojo pogostostjo zaznamovali parlamentarno razpravo in nasploh delo Narodne skupščine prve jugoslovanske države. Govori poslancev so bili ob vsej resnosti, polemičnosti in argumentaciji prevečkrat nespoštljivi, odzivi nanje prav tako.
Politična strast, nujna sestavina vsake dobre politike, je preraščala meje dostojnega. Zmerjanje z neparlamentarnimi izrazi, zganjanje hrupa in vsesplošen kraval so velikokrat prerasli v prave pretepe in druge fizične obračune. Ob spremljanju tedanjih burnih sej se celo zdi, da so bili občasni pretepi nekaj pričakovanega, pojav, ki je sodil v občo sliko jugoslovanskega parlamentarizma.
Jugoslovanski parlament oz. jugoslovanska politika tistega kratkega časa, zaznamovana z gostoto nasilja in brutalnosti, niti v času niti v prostoru nista bila izjema. Pretepi v parlamentu so bili (in morda še zmerom so) svojevrsten izraz različnosti interesov in stališč. Ko nestrinjanje kulminira, pač lahko rezultira v pretepu. Idealen parlament je vendarle idealen predstavnik vseh ljudskih volj, tudi najbolj nasprotujočih si, in torej prvi in najbolj logičen prostor spopada. Verbalen spopad argumentov zlahka lahko preraste v fizičen spopad.
Nasilje v parlamentu je bil tako dokaz vsaj delne demokratičnosti političnega prostora. Za to obdobje so bile značilne pogoste menjave vlad. Od nastanka Jugoslavije od 1918 do odprave parlamentarne demokracije
6. januarja 1929 se je izmenjalo kar 24 vlad. Junija 1928 je poslanec NRS Puniša Račić v skupščini streljal na skupino hrvaških poslancev in ubil Pavla Radića in Djura Bašarička, težko pa ranil tudi predsednika HSS Stjepana Radića, ki je 8. avgusta ranam podlegel. Po streljanju v parlamentu je opozicija zahtevala odpravo Vidovdanske ustave in uvedbo federalizma. Prišlo je do velikih demonstracij v Zagrebu, v oboroženem spopadu je bilo več mrtvih.
20. januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovine.
Čeprav smo bili v slovenskem parlamentu v zadnjem času priča številnim incidentom in verbalnim duelom, ni pa bilo niti enega “poštenega” pretepa, smo seveda še daleč od tega, da bi ponavljali zgodovino. Proti zgoraj omenjenim zgodovinskim dogodkom so praske med poslanci in so pravzaprav dokaz, da vendarle živimo v parlamentarni demokraciji, čeprav so bili deležni zgražanja z ene in druge strani predvsem na družbenih omrežjih.
Da bi dosegli nekakšno premirje, so se včeraj sestali vodje poslanskih skupin in predsednik DZ Igor Zorčič na internem posvetu, jer so razpravljali tudi o vodenju sej DZ oz. uporabi poslovnika v delu, ki govori o postopkovnem vprašanju.
Vodja poslancev SD Matjaž Han se je glede incidenta med Matjažem Nemcem in podpredsednikom državnega zbora Matjažem Tankom včeraj postavil na stran Nemca, češ da ima argumente, da je Tanko kršil poslovnik. Sicer pa je Han priznal, da z včerajšnjim posvetom pri nekaterih točkah ni povsem zadovoljen, saj so se poslušali, a govorili drug mimo drugega.
“Jaz nisem čisto zadovoljen z današnjim posvetom pri nekaterih točkah, da se razumemo. Zato, ker smo se poslušali in govorili drug mimo drugega. Jasno je, da opozicija vladi nastavlja ogledalo in skrbi za nadzor dejanj te vlade. Da to lahko dela, imamo vsi skupaj tale poslovnik, ki je v bistvu svetinja, da se lahko o čemer koli na nek način pogovarjamo v tem državnem zboru. In , ko se v tem DZ poslancu vzame besedo, ki je v bistvu njegova edina moč, za to pa niso izrabljena vsa poslovniška določila, je lahko nevarno,” je opozoril. To se je po njegovih besedah v nekaterih primerih v zadnjih dneh tudi zgodilo.
Ocenil je še, da predsednik in podpredsedniki DZ na sejah niso zato, da komentirajo, ampak vzdržujejo red in omogočajo tudi opoziciji, da govori. “Dejstvo je, da stanje ni naelektreno le na ulici, ampak tudi v DZ. Da se umirimo, pa bosta potrebni tako koalicija kot opozicija,” je prepričan. Han se je sicer strinjal, da se kdaj zgodi tudi zloraba postopkovnih predlogov, a ne smejo vseh, ki so utemeljeni, vreči v en koš.
Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović pa ocenjuje, da država potrebuje predvsem umirjeno politiko, ki bo znala živeti sedanjost in gledati v prihodnost. Glede dogajanja v DZ pa je poudaril, da je v parlamentarizmu glavno orodje opozicije razprava in vlaganje dopolnil, tako tudi postopkovni predlogi. “No glejte, gre za parlamentarno demokracijo in v parlamentarizmu je glavno orodje opozicije to, da razpravlja in daje amandmaje. In točno to se dogaja. Tudi procedura in proceduralni predlogi so del parlamentarne demokracije. In ni nobene vojne kljub temu, da jo nekdo želi mogoče ustvariti. Ker njegov cilj je razdvajanje,” je pojasnil.
Na vprašanje, ali je Zorčič še pravi človek za vodenje DZ, pa je Golubović ocenil, da se je Zorčič izgubil. “Enkrat za vselej si bo treba priznati, da kadar koli je SDS na oblasti, se v družbi dogajajo napetosti in razdvajanja. Želijo si podrediti institucije, ponižujejo ljudi, ki niso na njihovi strani, in ne spoštujejo osnovnih pravil parlamentarne demokracije,” meni Golubović.
Včerajšnji posvet pa je Golubović pospremil z besedami, da je vsak pogovor, pri katerem vsi sodelujejo, pomemben zato, da se napetosti umirijo. Cilj LMŠ je, da se čim prej poskuša umiriti napetosti, ne le v DZ, ampak tudi v družbi, je dejal. Kot je poudaril, je največja odgovornost pri SDS.
Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je dejal, da danes ni dogovora, ker koalicija očitno ostaja pri tem, da so zadeve take, kot so, legitimne in legalne ter da je prav, da se “na tak način tepta demokracijo”. Dogajanje od nastopa sedanje vlade je po njegovih navedbah izključevanje vsakršnega nestrinjanja. “Da se poslancem ne dovoli postopkovnih predlogov, skače v besedo, jemlje besedo, je po novem način vzpostavljanja reda na sejah. S tem se v Levici ne strinjamo,” je poudaril in dodal, da koalicija poskuša zelo pomembne zakone spraviti pod streho na hitro.
“Koalicija deluje kot valjar, bager, ki ruši pred sabo vse prepreke,” je ocenil Vatovec. Napovedal je, da bodo v Levici poskušali parlamentarne postopke tudi v prihodnje “peljati čim bolj transparentno in kakovostno”. Tako je tudi zavrnil očitke koalicije, da opozicija blokira delo v DZ in nagaja.
Postopkovni predlogi so kot zadnji poskusi opozicije, da opozorimo na nepravilnosti, je dodal.
