Bo Slovenija ob podaljšanju ukrepov proti korona virusu strmoglavila v recesijo? – Kot ugotavlja na svojem blogu ekonomist Jože P. Damijan se recesija v Sloveniji se poglablja. Na tedenski ravni upad gospodarske aktivnosti že za več kot 16%
V petek sem na podlagi javno dostopnih podatkov o porabi električne energije (EE) v komentarju ponazoril, kako se giblje gospodarska aktivnost pri nas po začetku drastičnih ukrepov za upočasnitev širjenja virusa. V vmesnem času sem pridobil še bolj podrobne podatke (korigirane še za izgube na omrežjih, za črpalno HE Avče, za proizvodnjo iz razpršenih virov in za temperaturne vplive). Podatke sem preračunal, tako da odstopanj porabe EE ne primerjam več z mesečnim povprečjem v 2019, pač na isti dan oziroma teden v letu 2019.
Ob teh korekcijah se kaže še bolj izrazito poglabljanje recesije v Sloveniji po 16. marcu, ko se je začelo splošno zaprtje dela gospodarstva (gostinstvo, restavracije, večina trgovin, servisi itd.) in prostovoljne zaustavitve proizvodnje v mnogih proizvodnih obratih (avtomobilska industrija, proizvodnja električnih aparatov itd.). Prvi delovni teden karantene je poraba EE upadla za 7.6% glede na isti delovni teden v 2019, drugi teden karantene je bila nižja za 6.2%, tretji teden že za 12.8%. četrti teden (teden pred Veliko nočjo) pa kar za 16.4%. Recesija se torej iz tedna v teden močno poglablja.
Kot je razvidno iz slike zmanjšano porabo ob delovnih dneh delno kompenzira povečana poraba ob vikendih (primerjava med rdečo in rumeno linijo v sliki). Prav tako je treba vedeti, da se je poraba v gospodinjstvih zaradi dela od doma oziroma zadrževanja doma zaradi zaprtja gospodarstva, močno povečala (za okrog 3%), vendar pa to seveda ne more nadomestiti zmanjšanja porabe EE zaradi zmanjšanega obsega poslovanja podjetij.
Glede na trend zmanjševanja porabe EE je torej mogoče pričakovati, da se bo v naslednjih 2 do 3 tednih, če ne pride do ponovnega odprtja gospodarstva, recesija v Sloveniji močno poglobila.
Za enkrat pa ne kaže, da bi se uresničevala pričakovanja zelo velikega zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Že brez tega virusa bi bila v prvih mesecih letos nižja gospodarska aktivnost kot lani. Zaradi ukrepov, povezanih z virusom, doma in v tujini, pa je bila marca poraba EE nižja za 4.2% kot lani marca, v zadnjih dveh tednih marca za 7.8%, v prvih 12 dneh aprila pa kar za 13.6%.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo pandemija povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil sveže poročilo o gospodarskih napovedih za svet, vključno s Slovenijo.
Letos se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za osem odstotkov. Inflacija bo 0,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti (merjene anketno) bo devet odstotkov.Leta 2021 se bo rast vrnila in bo 5,4-odstotna. Inflacija bo znašala 1,4 odstotka, brezposelnost pa bo upadla na šest odstotkov.Komentarja glede Slovenije v poročilu ni. Je pa v močno spremenjenih okoliščinah zaradi novega koronavirusa IMF, ki je lansko jesen državi za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast, konec marca napovedoval padec obsega BDP-ja ter državi ponudil pomoč.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je popravil svojo prvotno pomladansko napoved gospodarskih gibanj, saj je epidemija koronavirusa močno vplivala na poslabšanje razmer. Po novih ocenah pričakujejo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda oziroma ocenjujejo, da bi lahko bil ta padec celo med 6 in 8 odstotki.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo pandemija povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil sveže poročilo o gospodarskih napovedih za svet, vključno s Slovenijo.
Letos se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za osem odstotkov. Inflacija bo 0,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti (merjene anketno) bo devet odstotkov.Leta 2021 se bo rast vrnila in bo 5,4-odstotna. Inflacija bo znašala 1,4 odstotka, brezposelnost pa bo upadla na šest odstotkov.Komentarja glede Slovenije v poročilu ni. Je pa v močno spremenjenih okoliščinah zaradi novega koronavirusa IMF, ki je lansko jesen državi za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast, konec marca napovedoval padec obsega BDP-ja ter državi ponudil pomoč.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je popravil svojo prvotno pomladansko napoved gospodarskih gibanj, saj je epidemija koronavirusa močno vplivala na poslabšanje razmer. Po novih ocenah pričakujejo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda oziroma ocenjujejo, da bi lahko bil ta padec celo med 6 in 8 odstotki.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred začetkom spomladanskega zasedanja s Svetovno banko, objavil svetovno gospodarsko napoved, ki bo zaradi pandemije novega koronavirusa popolnoma drugačna od predhodne. V IMF so že minuli teden opozorili, da bo pandemija povzročila največji gospodarski upad po veliki depresiji leta 1929.
Mednarodni denarni sklad (IMF) je objavil sveže poročilo o gospodarskih napovedih za svet, vključno s Slovenijo.
Letos se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije skrčil za osem odstotkov. Inflacija bo 0,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti (merjene anketno) bo devet odstotkov.Leta 2021 se bo rast vrnila in bo 5,4-odstotna. Inflacija bo znašala 1,4 odstotka, brezposelnost pa bo upadla na šest odstotkov.Komentarja glede Slovenije v poročilu ni. Je pa v močno spremenjenih okoliščinah zaradi novega koronavirusa IMF, ki je lansko jesen državi za letos napovedal 2,9-odstotno gospodarsko rast, konec marca napovedoval padec obsega BDP-ja ter državi ponudil pomoč.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je popravil svojo prvotno pomladansko napoved gospodarskih gibanj, saj je epidemija koronavirusa močno vplivala na poslabšanje razmer. Po novih ocenah pričakujejo več kot 5-odstotni padec bruto domačega proizvoda oziroma ocenjujejo, da bi lahko bil ta padec celo med 6 in 8 odstotki.
Jože P. Damijan
