“Trgi v rdečem”: Ko imperij udari nazaj ali kako je ruski predsednik Vladimir Putin strmoglavil cene nafte

Medtem ko se celotni svet ukvarja z bojem proti korona virusu, je Moskva je nepričakovano začela veliko in nevarno igro v veliki gospodarski vojni. Cene nafte so ob ponedeljkovem odprtju borznih trgov strmoglavile. Padle so za 30 odstotkov, kar je največji padec v zadnjih skoraj 30 letih.

Na petkovem sestanku naftnega kartela OPEC in Rusije, je slednja zavrnila nadaljnje reze pri proizvodnji nafte. »Glede na danes sprejeto odločitev, od 1. aprila letos dalje, niti mi, niti katerakoli druga država, nismo zavezani k zmanjšanju proizvodnje nafte,« je po sestanku dejal ruski minister za energijo Aleksander Novak, poroča tiskovna agencija Reuters.

Ruski minister Novak je tako v bistvu pokopal vse pobude svojih nedavnih Savdskih partnerjev, ko je 4. marca zapustil sejo, na kateri so govorili o ohranjanju kvot za proizvodnjo nafte. V nekaj urah so naftne kotacije, za njimi pa kotacije številnih podjetij začele hiter upadati.

Rusija, ki je več let sodelovala z državami OPEC pri dogovoru glede rezov proizvodnje nafte, je v petek od teh dogovorov najverjetneje odstopila zaradi tega, da bi pritisnila na ameriške proizvajalce nafte, pišejo tuji mediji. Američani v doslej dogovorjenih rezih niso sodelovali in so zato lahko razširili svoj dostop do tujih trgov. Ruski proizvajalci so zaradi rezov morali lastno širitev ustaviti oziroma omejiti.

Medtem ko so Rusi v družinskem krogu uživali svoje najljubše počitnice in praznovali 8. marce, saj so dodatno dobili tri proste dni, je nacionalna ruska valuta rubelj devalvirala za 10 odstotkov. vendar to ni povzročilo velike panike med Rusi, ki so bili s tem seznanjeni. Kmalu zatem so strokovnjaki in kremeljski insajderji razjasnili situacijo. Šef Rusije Vladimir Putin je namerno zrušil trg z nafto pod pritiski svojih naftnih korporacij, predvsem vsemogočnega Igorja Sečina, šefa Rosnefta.

Rusija računa, da bo strategija “ne kakovost, ampak količina” dala rezultate. Ko bodo do konca povečali proizvodnjo nafte, bodo Rusi Američane s svojo drago nafto in plinom iz skrilavcev hitro vrgli iz Evrope.

Vsekakor bodo največjo težo udarca začutili prav ameriški proizvajalci nafte in zemeljskega plina. Nizke cene nafte bodo namreč zanje postale nedobičkonosne, znižale pa bodo tudi vrednost njihovih rezerv v nafti.

Po poročanju časnika Financial Times so ta podjetja tudi visoko zadolžena in sicer z relativno svežimi krediti. V letu 2018 naj bi tako banke proizvajalcem fosilnih goriv zagotovile kredite v skupni višini 654 milijard ameriških dolarjev.

Dolgotrajno nizke cene bi tako lahko privedle do bankrotov, ki bi v primeru krize dodatno zamajali ameriško gospodarstvo. Naftna industrija v ZDA predstavlja namreč nekaj manj kot 10-odstotni delež celotnega bruto družbenega proizvoda.

Vsaj računajo na to. Izvajanje tega načrta ni oviralo ali morda celo pomagalo epidemiji korona virusa, ki je že spodkopala svetovno gospodarstvo. Vendar pa korona virus ni večen, odvisnost od ogljikovodikov pa že dolgo. Zato je Moskva šla vse naokoli.

Očitno si je Kremelj nabral precej podobno, po nekaterih poročilih, več kot pol trilijarde “blazin” v nacionalnem skladu za socialno varstvo in zdaj ga je predsednik Putin pripravljen uporabiti. Znižanja rubljev v Rusiji se ne boji.

Srednji razred po krizah 1998, 2008 in 2014 tradicionalno hrani denar v tuji valuti in mnogi njegovi predstavniki so celo veseli, da je njihovo kopičenje v ekvivalentu rublja na dan postalo 10 odstotkov dražje.

No, rast cen na domačem trgu ne bo potekala zelo hitro, kot so se Rusi prepričali že leta 2014, ko je rubelj dvakrat padel v nekaj mesecih. Toda poceni rubelj je zelo koristen za velika podjetja, korporacije, ki proizvajajo nafto, izvoznike surovin, polizdelke.

Torej so ukrepi ministra Novaka in nov krog ogljikovodične vojne očitno del velikega načrta Rusije za krepitev njenega gospodarskega vpliva v Evropi.

Vendar Vladimir Putin še krepi svoj položaj, da bi zbral prebivalstvo okrog sebe “v težkem času krize”. Nazadnje, kot so vsi uganili, je bila napovedana, nova ustava, ki naj bi bila sprejeta 22. aprila, je bila potrebna le za zagotovitev, da Putin ostane v 5. in 6. mandatu. Predlog o tem, ki ga je 10. marca podala prva ženska astronavtka in zdaj parlamentarka Valentina Tereškova, je ruska državna duma takoj odobrila.

Zdaj Vladimirju Putinu še 15 let ne bo potrebno skrbeti, da bi izgubil oblast (tudi nominalno). Podpora prebivalstva novemu osnutku ustave v okviru gospodarske krize, ki že poteka v Rusiji, bo vsem nasprotnikom znova pokazala nepopustljivost sedanjega lastnika Kremlja in bo posredno podpirala aktualno gospodarsko vojno z ZDA.