Kdo so “vsi predsednikovi možje” tretje Janševe vlade in katere bodo prve poteze na najbolj “občutljivih” resorjih – TOPNEWS.si

Kdo so “vsi predsednikovi možje” tretje Janševe vlade in katere bodo prve poteze na najbolj “občutljivih” resorjih

7. marca 2020
Kdo so “vsi predsednikovi možje” tretje Janševe vlade in katere bodo prve poteze na najbolj “občutljivih” resorjih

Mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je sinoči v DZ vložil listo kandidatov za ministre. Mediji v biografijah ministrskih kandidatov na prvo mesto postavljajo Aleša Hojsa, kar ne pušča nobenega dvoma, kdo bodo ključni “predsednikovi možje” v Janševi vladi.

Nedvomno v najožji krog mandatarja Janeza Janše spada sodi Aleš Hojs, ki je kandidat za ministra za notranje zadeve in je svojo politično pot je začel v času slovenske pomladi leta 1989 kot član Slovenskih krščanskih demokratov in Koalicije Demos. Na prvih demokratičnih volitvah je bil izvoljen v skupščino mesta Ljubljane.

Po združitvi SLS in SKD in kasnejši ustanovitvi stranke Nove Slovenije je politično pot nadaljeval v slednji. Leta 2011 je na listi Nove Slovenije kandidiral na predčasnih parlamentarnih volitvah. 10. februarja 2012 je bil imenovan za ministra za obrambo RS. Funkcijo ministra je opravljal do 20. marca 2013, ko je bila vladi Janeza Janše izglasovana konstruktivna nazaupnica.

Njegov mandat so najbolj zaznamovale odločitve: preimenovanje nekaterih slovenskih vojašnic po padlih vojakih v vojni za Slovenijo, posredovanje vojske ob poplavah, brezplačna odsvojitev nepremičnin, razdrtje pogodbe za nabavo osemkolesnikov s finskim podjetjem Patria, odločitev, da se vladno letalo Falcon vpiše v register vojaških plovil in zopet začne uporabljati kot vladno letalo ter predlog, da se pred predsedniško palačo postavi častna garda slovenske vojske .

Po volilnem kongresu NSi, ko je bila funkcija predsednice stranke ponovno zaupana Ljudmili Novak, je Aleša Hojsa svet Nove Slovenije imenoval za podpredsednika stranke. Leta 2016 so ga iz NSi izključili, ker naj bi škodil ugledu stranke, na parlamentarnih volitvah 2018 pa je kandidiral na listi SDS. Je predsednik odbora za obrambo pri strokovnem svetu SDS, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in direktor Nove24TV.

Poleg političnih funkcij je Aleš Hojs tudi izkušen alpinist, udeležil se je odprav v Južno Ameriko, Afriko in v Himalajo, vendar bo njegova zadnja “odprava” vsekakor najbolj zahtevna v Janševi vladi, saj naj bi vlada že na prvi seji zamenjali sedanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki naj bi jo nadomestil policijski ataše v Sarajevu Matjaž Šinkovec kot v.d..

Sicer vsaj po naših informacijah Šinkovec ne bo stalna rešitev na mestu direktorja policije, ampak naj bi omenjeno mesto prevzel Sašo Korenjak vodja varnostne službe na Telekomu. Kot vodja varnosti ima Korenjak tudi roko nad prisluhi v Telekomu in sicer v sektorju, kjer je zaposlen tudi nekdanji šef policije Marko Pogorevc kot svetovalec.

Sašo Korenjak, je bil leta 2005 v času prve Janševe vlade imenovan za šefa elitne enote slovenske policije, ki se je takrat imenoval Uradu za varnost in zaščito (UVZ), in skrbi za varovanje najvišjih državnih funkcionarjev in tujih državnikov. Urad se je kasneje preimobal v Center za varovanje in zaščito. Nominacija Hojsa za ministra za notranje zadeve pa je že sinoči bila deležna pozornosti medijev.

Seveda bo na prvi seji vlade poleg menjave na policiji vsekakor tudi zamenjava v Sovi, ki je bila zadnje mesece poleg notranjih zadev predmet polemik in zanimanja opozicijske SDS. In kdo so drugi člani ministrske ekipe Janeza Janše.

Anže Logar (kandidat za ministra za zunanje zadeve: Rojen je leta 1976. Leta 2000 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja leta 2006 je magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije, v juliju 2016 pa je doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2003 se je zaposlil v Evropskem parlamentu kot svetovalec v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. V obeh vladah Janeza Janše je bil direktor vladnega urada za komuniciranje. Med predsedovanjem Slovenije Svetu EU leta 2008 je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Je poslanec državnega zbora, vodi komisijo za nadzor javnih financ. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014. Jeseni 2018 je kandidiral za župana mestne občine Ljubljana. V prejšnjem sklicu Državnega zbora je predsedoval preiskovalni komisiji o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji.

Andrej Šircelj (kandidat za ministra za finance): Poklicno pot je začel kot učitelj na Srednji ekonomski šoli v Ljubljani, pozneje pa je deloval v zasebnem sektorju na področju davčnega in poslovnega svetovanja. Ministrstvo za finance je 61-letni Šircelj spoznal že leta 2006, ko ga je takratna Janševa vlada imenovala za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade z mandatom na finančnem ministrstvu. Trenutno je že tretji mandat poslanec DZ – prvič je bil na listi SDS izvoljen na volitvah leta 2011. V ospredju njegovega dela v DZ so predvsem javne finance. Februarja 2013 ga je vlada imenovala za enega od štirih začasnih neizvršnih direktorjev DUTB, kjer pa se je obdržal le do septembra istega leta, ko ga je zaradi nezdružljivosti funkcije s poslanskim mandatom s položaja v DUTB razrešila vlada Alenke Bratušek.

Andrej Vizjak (kandidat za ministra za okolje in prostor): 55-letni magister elektrotehnike že ima ministrske izkušnje. V obdobju od 2004 do 2008 je bil minister za gospodarstvo v prvi vladi Janeza Janše, v času druge Janševe vlade v obdobju od 2012 do 2013 pa je bil minister za delo, družino in socialne zadeve. V letih od 2002 do 2004 je bil župan Občine Brežice. Delal je v podjetju Litostroj, nato na Institutu Jožef Stefan, leta 1994 pa se je zaposlil na krškem inšpektoratu za delo. Leta 2000 je bil imenovan za državnega sekretarja za zaposlovanje na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. V dveh mandatih je opravljal delo poslanca državnega zbora, bil je tudi vodja poslanske skupine SDS. Trenutno je zaposlen v družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).

Vasko Simoniti (kandidat za ministra za kulturo): Rojen leta 1951 v Ljubljani. Leta 1977 je diplomiral, leta 1989 pa še doktoriral na oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete. Na tem oddelku se je leta 1981 tudi začela njegova akademska pot, kjer je nato do upokojitve kot izredni in redni profesor poučeval zgodovino novega veka. Je avtor več strokovnih člankov in del. Med drugim znanstvene monografije Fanfare nasilja (2003) in Slovenska zgodovina do razsvetljenstva (1995) skupaj s Petrom Štihom, z Dragom Jančarjem pa je pripravil razstavo in zbornik Temna stran meseca (1998). V politiko je aktivno vstopil leta 2000. Leta 2004 je bil med ustanovitelji Zbora za republiko, v prvi Janševi vladi (2004-2008) pa je bil minister za kulturo. Je predsednik odbora za kulturo pri strokovnem svetu SDS.

Zvonko Černač (kandidat za ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko): V vladno službo za kohezijo prihaja iz DZ, kjer je z nekaj prekinitvami poslanec že od leta 2004. Vmes je bil leta 2012 v času druge Janševe vlade minister za infrastrukturo in prostor, ko je med drugim sprožil odstranjevanje cestninskih postaj na avtocestah. Po odhodu Državljanske liste iz vlade je bil kratek čas pristojen tudi za resor za pravosodje in javno upravo. Po poklicu je pravnik, prvo zaposlitev je danes 57-letni diplomant Pravne fakultete v Ljubljani našel v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, zaposlen je bil tudi na Občini Postojna, v Postojnski jami, Kobilarni Lipica in na Stanovanjskem skladu občine Postojna.

Helena Jaklitsch (kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu): Zgodovinarka in publicistka, rojena leta 1977, je doktorirala na oddelku za zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti. Od leta 2005 do 2014 je bila zaposlena na ministrstvu za pravosodje. V času priprav in predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila vodja projektne skupine za operativno vodenje logističnih priprav. Od leta 2014 je zaposlena na ministrstvu za kulturo, sprva v službi za slovenski jezik, nato pa v direktoratu za ustvarjalnost.

Ministrska ekipa stranke SMC

Zdravko Počivalšek (kandidat za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo): Resor bo vodil že v tretji vladi zapored. Iz gospodarstva, med drugim je vodil Mlekarno Celeia in veliko turistično podjetje Terme Olimia, se je 62-letni inženir agronomije v politiko podal leta 2014, ko se je priključil vladi Mira Cerarja. Na položaju se je nato ohranil tudi v vladi Marjana Šarca, vmes pa je lani jeseni od Cerarja prevzel tudi vodenje stranke SMC. Poudarek je pri svojem delu med drugim dal razvoju in konsolidaciji slovenskega turizma, podpori domačim in tujim neposrednim naložbam ter reševanju zagate glede usode Mercatorja po finančnem zlomu Agrokorja. Po prevzemu vodenja SMC se je profiliral kot nekdo, ki nima zadržkov do preseganja zakoreninjenih delitev v slovenski politiki.

Lilijana Kozlovič (kandidatka za ministrico za pravosodje): Magistra pravnih znanosti, rojena leta 1962, od lanskega leta vodi Agencijo RS za okolje, sprva kot vršilka dolžnosti, od novembra pa s polnim mandatom. Je nekdanja policijska uslužbenka, pred vstopom v politiko leta 2014 pa je bila devet let načelnica koprske upravne enote. Na volitvah 2014 je bila izvoljena za poslanko SMC, leta 2016 pa je postala generalna sekretarka vlade Mira Cerarja. Bila je tudi podpredsednica SMC in uradna govornica stranke. Delovala je tudi kot svetovalka zagovornika načela enakosti.

Boštjan Koritnik (kandidat za ministra za javno upravo: 40-letni tajnik in asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je tudi generalni sekretar Zveze društev pravnikov Slovenije ter urednik znanstvenih revij Pravnik in Javna uprava. Leta 2006 se je zaposlil pri GV Založbi, kjer je najprej delal kot novinar revije Pravna praksa, nato kot urednik iste revije in hišni pravnik založbe, leta 2010 je bil imenovan za direktorja in odgovornega urednika GV Založbe, po pripojitvi k družbi IUS Software pa je bil njen sodirektor do začetka leta 2015.

Simona Kustec (kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport: Doktorica politoloških znanosti, rojena 1976, je redna profesorica in raziskovalka na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, na katedri za analizo politik in javno upravo ter v centru za analizo politik in javno upravo. Deluje tudi na Mednarodni univerzi v Benetkah. Leta 2014 se vključila v stranko SMC in postala njena podpredsednica. Na državnozborskih volitvah leta 2014 je bila izvoljena za poslanko, nato pa postala vodja poslanske skupine SMC. Pred volitvami leta 2018 se je umaknila iz politike in se vrnila v akademske vode.

Ekipa stranke Desus

Aleksandra Pivec (kandidatka za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): 47-letna kemijska tehnologinja je kmetijski resor vodila že v vladi Marjana Šarca, kamor se je zavihtela z mesta državne sekretarke v uradu vlada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Njeno delo v Šarčevi vladi je zasenčila afera SRIPT, ki pa ji očitno ni škodovala, saj je januarja letos na kongresu stranke DeSUS premagala dolgoletnega predsednika Karla Erjavca in prevzela vodenje stranke. Ob prevzemu mandata v Šarčevi vladi je Pivčeva napovedala, da bo prednost med drugim namenila zagotavljanju varne hrane, odzivu na podnebne spremembe in pripravi na prihodnjo finančno perspektivo. Pivčeva je sicer poklicno pot začela kot mlada raziskovalka na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter kot strokovna raziskovalna sodelavka v ZRS Bistra Ptuj. Doktorirala je s področja kemijskega inženirstva.

Tomaž Gantar (kandidat za ministra za zdravje): Tomaž Gantar je 60-letni zdravnik urolog, ki bo drugič postal minister za zdravje. To funkcijo je opravljal že v vladah Janeza Janše in Alenke Bratušek med februarjem 2012 in novembrom 2014, ko je odstopil zaradi nezmožnosti sprejetja zdravstvene reforme v takratni koaliciji. Naslednji mandat je vodil odbor DZ za zdravstvo, na lokalnih volitvah 2018 se mu je županski stol v Piranu presenetljivo izmaknil. Župan Pirana je bil med leti 2006 in 2010, med leti 2000 in 2004 pa direktor izolske bolnišnice.

Ministri stranke NSI

Matej Tonin (kandidat za ministra za obrambo): 36-letni politolog je politično aktiven vse od vključitve v NSi leta 2001. Med letoma 2007 in 2008 je bil zaposlen v DZ kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa ustanovil svoje podjetje. Konec leta 2010 je bil izvoljen za podpredsednika NSi, leta 2011 pa za poslanca. V DZ je bil izvoljen tudi leta 2014, v obeh mandatih je vodil poslansko skupino NSi. Leta 2018, ko se je Ljudmila Novak poslovila s funkcije predsednice NSi, jo nasledil tem položaju. Istega leta je bil znova izvoljen za poslanca in na ustanovni seji postal predsednik DZ. S funkcije je odstopil po dveh mesecih, po oblikovanju manjšinske vlade, kot poslanec pa je prevzel vodenje komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Jernej Vrtovec (kandidat za ministra za infrastrukturo): 34-letni poslanec NSi, diplomirani teolog iz Vipavske doline, je politično pot začel leta 2003, ko se je včlanil v NSi in postal aktiven na lokalni ravni. Nato je prevzel funkcijo generalnega sekretarja podmladka NSi, nato pa od 2009 do 2015 podmladek stranke tudi vodil. Bil je tudi predstavnik NSi za odnose z javnostmi. V DZ je bil prvič izvoljen leta 2014. Dve leti pozneje je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla njegova knjiga z naslovom Vloga nadškofa Šuštarja pri osamosvojitvi Slovenije. Vrtovec je od začetka lanskega leta vodil preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB.

Janez Cigler Kralj (kandidat za ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti): 41-letni univerzitetni diplomirani politolog se je leta 2006 zaposlil v DZ kot strokovni sodelavec za odnose z javnostjo v poslanski skupini NSi. Leta 2008 je nato začel delati v okviru medijske mreže Infonet media, leta 2010 pa poklicno pot nadaljeval na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije. Od 2012 je spet zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini NSi. V stranki so pojasnili, da se vsa leta ukvarja s področjem dela, družine, socialnih zadev in invalidov. Od 2015 vodi tudi Združenje delavcev NSi in v okviru tega po navedbah stranke redno sodeluje s socialnimi partnerji iz Slovenije in EU.

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.