Jutarnji list o razsodbi sodišča EU – Plenković poziva k bilateralnim pogajanjem za dosego trajne rešitve mejnega spora

Evropsko sodišče (SES) s sedežem v Luksemburgu je v petek dopoldne sporočilo, da se ne šteje za pristojno za arbitražni sporazum o meji med Hrvaško in Slovenijo. S tem je potrdilo mnenje neodvisnega odvetnika Priita Pikamäeja, ki je 11. decembra predlagal Sodišču, naj se za odločitev o tožbi, ki jo je vložila Slovenija, razglasi za nepristojnega. Odločba Sodišča je dokončna in nanjo ni mogoče vložiti pritožbe, piše Jutarnji list.

Sodišče Evropske unije ni pristojno za odločanje o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, vendar sta ti dve državi članici kljub temu dolžni v skladu s členom 4 (3) PEU lojalno sodelovati pri iskanju končne pravne rešitve spora v skladu z mednarodnim pravom.

Sodbo je prebral predsednik sodišča Koen Lenaerts.

Sodišče navaja, da “morata obe državi zagotoviti učinkovito in nemoteno izvajanje prava Unije na zadevnih področjih. V ta namen lahko uporabita kakršna koli sredstva za reševanje medsebojnega spora, po potrebi tudi predložijo Sodišču na podlagi sporazuma v skladu s členom 273. PDEU “.

Člen 273: Sodišče je pristojno za vse spore med državami članicami, ki se nanašajo na predmet Pogodbe, če je bil spor rešen s posebnim sporazumom med strankama.

Razsodbo naj bi pripravil Britanec Christopher Vajda, kot svojo zadnjo sodbo na Sodišču, ker zaradi Brexita zapušča svoje delovno mesto.

“Sodišče je na podlagi pritožbe o pristojnosti, ki jo je vložila Hrvaška, opozorilo, da ni pristojno odločati o razlagi mednarodnega sporazuma, ki sta ga sklenili državi članici in čigar vsebina ni v pristojnosti Unije, ter o obveznostih obeh držav, ki izhajajo iz njega. Sodišče je zato ugotovilo, da ni pristojno za odločanje o tožbi zaradi kršitve obveznosti, bodisi vložene na podlagi člena 258 PDEU ali člena 259 PDEU, če je v podporo tej trditvi kršitev določbe prava Unije v zvezi z domnevno kršitvijo obveznosti, ki izhajajo iz takega sporazuma.”

Vendar pa je Sodišče ugotovilo, da so kršitve prava Unije, ki jih je izpostavila Slovenija ali izhajajo iz domnevne kršitve Hrvaške, obveznosti iz arbitražnega sporazuma in arbitražne razsodbe, sprejete na podlagi tega ali temeljijo na predpostavki, da je kopenska in morska meja med državama članicama ugotovljena s to arbitražno odločbo.

Sodišče je nadalje opredelilo, da “nevtralno sklicevanje na določbo Akta o pristopu Hrvaške na omenjeno arbitražno odločbo ni mogoče razlagati tako, da pravo Unije vključuje mednarodne obveznosti, ki sta jih obe državi članici prevzeli v skladu z omenjenim sporazumom o arbitraži”.

“Na koncu je Sodišče opozorilo, da je v skladu z mednarodnim pravom pristojnost geografske razmejitve njunih meja pridržana državam članicam, kot tudi na dejstvo, da sta v skladu z arbitražnim sporazumom ukrepe, potrebne za izvajanje arbitražne odločbe, dolžni prevzeti stranki tega postopka. Sodišče je ugotovilo, da ni upravičeno preučiti vprašanje obsega in meja ozemelj Hrvaške in Slovenije v okviru te tožbe, pri čemer bi neposredno uporabilo mejo, določeno z arbitražno odločbo, da bi preverilo obstoj kršitev zadevnega prava Unije.”

Pri tem je Ljubljana doživela tudi zadnji sodni poraz, ko je poskušala dvostransko vprašanje spremeniti v evropsko. Obstaja še ena točka, na kateri bi lahko iskala zadoščenje, in sicer Mednarodno sodišče ZN v Haagu (ICJ). Toda ves čas je bežala pred omenjenim sodiščem, piše Jutarnji.

Prva se je na odločitev sodišča odzvala slovenska agentka Maja Menard, ki je opozorila, da odločba odstopa od ustaljene prakse sodišča. “Stališče Sodišča o razmerju med pravom EU in mednarodnim pravom ustvarja precedens.” Dejala je tudi, da bi lahko s tem odprli vrata kršitvam zakonodaje EU s sklicevanjem na odprta mednarodna vprašanja ali spore.

Marko Vrevc s slovenskega ministrstva za zunanje zadeve ima precej zanimiv pogled: “Sodišče EU je potrdilo, da ne vidi stvarnega problema. Slovenija v odločitvi vidi potrditev, ko gre za vprašanje izvedbe arbitražne sodbe kot tudi izvedbo prava EU v geografskem obsegu, ki je definirana s sodbo, vse deluje pravilno”.

Predsednik SDS Janez Janša se je na odločitev Sodišča EU, ki se je v primeru slovenske tožbe glede arbitraže izreklo za nepristojno, odzval na Twitterju. Po njegovih besedah ta pomeni, da je leva vlada po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja. Pripisal je še ključnika arbitraža in plačajte sami.

Slovenija je proti Hrvaški sprožila postopek na podlagi 259. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in predlaga sodišču, da ugotovi, da Hrvaška krši 2. in 4. člen Pogodbe, ki govori o spoštovanju vladavine prava in poštenem sodelovanju med državami članicami EU-e. Slovenija tudi trdi, da Hrvaška krši uredbo o skupni ribiški politiki, schengenske predpise o gibanju oseb in direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju.

Hrvaško stališče pa je bilo od začetka, da sodišče ni pristojno odločati o trditvah Slovenije v prej omenjenem postopku, glede na to, da spor med državama v resnici ni bil spor o uporabi in razlagi prava EU, ki bi spadalo pod pristojnost Sodišča Evropske unije. Hrvaška je trdila, da je v tej zadevi obstajal spor glede razlage in uporabe mednarodnega prava, ki bi ga bilo treba rešiti z uporabo mednarodnega prava in načinov sporazumnega reševanja sporov, predvidenih v njem, tudi s pogajanji.

Po dolgoletnem neuspehu obeh strani pri reševanju mejnega vprašanja, predvsem na morju, sta Hrvaška in Slovenija leta 2009 v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum in začeli postopek pred ad hoc arbitražnim sodiščem, ki naj bi dokončno odločilo o meji. Hrvaška je postopek prekinila avgusta 2015 po tonskem posnetku telefonskega pogovora med slovensko agentko pred sodiščem in slovenskim sodnikom.

Na podlagi postopka sodišča se po tem, ko sta obe strani ustno in pisno podali svoje argumente, sodniki umaknejo, da pregledajo postopek in nobena od strank ne sme več kontaktirati s sodniki.

Glede na to, da gre za flagrantno kršenje procesnih pravil, se je Hrvaška umaknila iz postopka. Vendar se je arbitražno sodišče na lastno pobudo odločilo za nadaljevanje dela in izdalo sodbo. Od tega trenutka Slovenija vztraja, da mora Hrvaška sprejeti to odločitev in jo izvesti. Hrvaška trdi, da gre za kompromitiran postopek, zato ga ni dolžna sprejeti, piše Jutarnji list

Cerar ni imel drugega izhoda. Prav on je bil kot premier priča razpletu nezakonitega početja Slovenije, s katerim je želela doseči arbitražno razsodbo, ki bi šla v njeno korist. In nikoli ni povedal ničesar o zaslugah, torej o nedovoljenem pogovoru med agentom in sodnikom. Kar naprej je ponavljal, da se mora arbitraža nadaljevati. Ko je po razglasitvi neveljavne arbitraže spoznal, da Hrvaške ne more prisiliti, da jo implementira, je krenil k tožarjenju Zagreb v Brusljem.

V Evropski Komisiji ni naletel na pričakovan odziv, zato se je obrnil na Sodišče EU, ki nam je zdaj zelo jasno povedalo: nimamo pristojnosti, gre za dvostransko vprašanje, ki se ga rešuje v skladu z mednarodnim pravom. In še en pomemben element: “Nevtralno sklicevanje na določbo Akta o pristopu Hrvaške na omenjeno arbitražno odločbo ni mogoče razlagati tako, da se v pravo Unije vključuje mednarodne obveznosti, ki sta jih dve državi članici prevzeli v skladu z omenjenim sporazumom o arbitraži “.

Torej je situacija več kot jasna. Sodišče je potrdilo veljavnost hrvaških argumentov, stališče, ki ga zagovarjamo od samega začetka mejnega spora. Stališča, ki jih je celotna hrvaška politična skupnost odločno in enotno sprejela pri parlamentarni odločitvi o umiku iz arbitraže. Premier Andrej Plenkovič je trdil, da ne gre za pravo Unije, temveč za mednarodno pravno vprašanje, ki ga je treba reševati z mehanizmi mednarodnega prava: pogajanji.

Končno je Zagreb Cerarju ponudil zelo elegantno rešitev te situacije, ki pa jo je popolnoma zavrnil.

Hrvaška vlada in predsednik vlade Andrej Plenković sta pokazala dobro poznavanje mednarodnih vprašanj, razlik med pravom EU in mednarodnim pravom. Na ljubljanske grožnje se nista odzvala, da nas ne bodo spustili v članstvo v OECD, da nas ne bodo spustili v Schengen. Iz Slovenije se nenehno pritožujejo, da iz Hrvaške prihaja veliko število migrantov. Tudi ko je nekdanja Evropska komisija sprejela odločitev, da je Hrvaška tehnično pripravljena na vstop v Schengen, so uporabili vsa sredstva subverzivnih ukrepov, da bi ustavili potrditev o hrvaškem izpolnjevanju pogojev.

Premier Plenković in vlada sta se na vsa ta podtikanja in podzemne igre odzvala nežno, evropsko, s spodobnim, ustreznim odmerkom cinizma. Hrvaška se je izkazala za najmočnejšo v obrambi svojih argumentiranih interesov. V Sloveniji bodo divjali in trdili, da v razsodbi ne piše, kar piše, vendar se ne morejo izogniti vsem jasno vidnim dejstvom: Sodišče EU je reklo, da Slovenija nima prav. In da mora sesti za mizo s Hrvaško, da reši vprašanje meje. Od leta 2017 so vse slovenske vlade in predsednik države Borut Pahor zagovarjali stališče, da bo prišlo do implementacije arbitraže. In da se Hrvaška moti. Zdaj pa naj to pojasnijo svojim volivcem.

Hrvaška vlada svojim lahko mirno reče: “Kot vidite, imeli smo in imamo prav,” zaključi Jutarnji list.