(VIDEO) K predsedniku Borutu Pahorju prišli Janez Zemljarič, Milan Kučan in tudi Sonja Lokar, ki je jokala ob odhodu s kongresa – Milan Kučan o 14. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, 30 let potem: “Mislim, da takrat nihče ni pričakoval, da se bo (slovenska) država (po letu 1990) vrtela v takšno smer, kot se je, brez kompasa, brez orientacije, brez vizije…”

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj v predsedniški palači priredil sprejem ob 30. obletnici odhoda slovenske delegacije s 14. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije. Pred 30-imi leti je odhod slovenskih komunistov s kongresa Zveze komunistov Jugoslavije zapečatil usodo pol stoletja edine dovoljene stranke v državi. Sledil je razpad partije in potem razpad skupne države.

V sredo bo namreč minilo 30 let od odhoda delegatov tedanje slovenske zveze komunistov z zadnjega, 14. kongresa ZKJ. Povod zanj je bilo preglasovanje slovenske pobude za avtonomijo republiških organizacij ZKJ, širši razlogi pa so bili zavrnitev vseh predlogov slovenskih delegatov v smeri večje demokratizacije takratne Jugoslavije in decentralizacije ZKJ.

Slavnostna govornika na sprejemu sta bila dr. Ciril Ribičič, vodja slovenske delegacije in takratni predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, in mag. Franci Pivec, član slovenske delegacije, udeležence slovesnosti je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je bil prav tako med delegati na 14. izrednem kongresu ZKJ.

V predsedniški palači pa so se zbrali številni najbolj znani obrazi nekdanjih slovenskih komunistov, ki so sodelovali na znamenitem 14. izrednem kongresu ZKJ, med njimi predsednik Borut Pahor, nekdanji predsednik Milan Kučan, oba slavnostna govornika Ciril Ribičič in Franci pivec, pa Sonja Lokar.

Poleg nekdanjih delegatov na kongresu so se sprejema udeležili tudi nekateri znani obrazi iz druge strani, iz Demosa, kot sta zakonca Tine in Spomenka Hribar ter številni drugi.

Med slovenskimi delegati v Beogradu je bil, kot rečeno, tudi aktualni predsednik republike Pahor. Na današnjem sprejemu, ki se ga je udeležila vrsta udeležencev takratnih dogodkov, je dejal, da njihov odhod ni pomenil, da so se slovenski komunisti “odpravili nazaj v Ljubljano z jasno vizijo, da želimo imeti slovensko državo”. Jim je pa odločitev za odhod dala nalogo, da razmislijo o alternativi, hkrati pa “oslabila federalno oblast na dveh točkah, vojski in vladajoči partiji, da je ta predstavljala manjši upor demokratičnim težnjam Slovencev”.

Pahor, ki je bil takrat v delegaciji v skupini mlajših komunistov, ki so hoteli, da bi iz Beograda šli takoj že prvi dan, je po nekaterih interpretacijah avtor znamenitega stavka na zaprtem posvetu pred odhodom v posebno dvorano Sava Centra: “Vsako minuto, ki jo preživimo tukaj v Beogradu, izgubljamo doma 1000 (ali celo 10.000) glasov”. V polemiki mu je, po mojem spominu, Milan Kučan ali celo Ciril Ribičič odgovoril, da so potem že izgubili vse volivce. Partija je na aprilskih volitvah zmagala kot posamična stranka, čeprav je oblast prevzela koalicija Demos.

Izredni kongres jugoslovanske partije je potekal od 20 do 22. januarja, aprila pa so bile prve demokratične volitve v Sloveniji, na katerih so nastopili tudi “prenovitelji”.

Nekdanji predsednik Milan Kučan je ob robu včerajšnjega sprejema na vprašanje, ali se je po 14. izrednem kongresu zgodilo tako, kot je pričakoval, dejal: “Takrat se je zgodilo, kar sem kasneje pričakoval, po letu 90 se pa ni zgodilo. Marsikaj se je, marsikaj se ni, pač odvisno od tega, kakšna so bila pričakovanja ljudi. Bila so različna, ampak mislim, da nihče ni pričakoval, da se bo država vrtela v takšno smer, kot se je, brez kompasa, brez orientacije, brez vizije”.

Z odhodom slovenskih komunistov s 14. izrednega kongresa ZKJ je povezanih tudi veliko anekdot in sedaj že mitskih dogodkov. Tako je Ciril Ribičič v svojem govoru spomnil na razpravo enega od udeležencev kongresa, sicer podpornika Slobodana Miloševića. Njegovo razpravo je v srbohrvaščini povzel takole : “Nisam razumeo druga Ribičiča šta je govorio ali moram reči, da se duboko ne slažem sa onim što je govorio,” kar je na sprejemu povzročilo veliko smeha v dvorani.

Najbolj znameniti posnetek s kongresa so bile solze Sonje Lokar, ki je ob eni od obletnic na vprašanje, zakaj je jokala, dejala: “Jokala sem in še danes mi je hudo, ker se ZKJ ni uspelo preobraziti v močno levo demokratično socialdemokratsko stranko. Jokala sem, ker sem začutila, da bodo moji nekdanji partijski tovariši pahnili ves Balkan v bratomorno vojno. Dokler bom živa, bom žalovala, da smo na tak način izgubili Jugoslavijo, ki si je drznila pokazati drugačno pot.”

Odhod slovenskih komunistov s 14. izrednega kongresa ZKJ je nedvomno eden od ključnih zgodovinskih dogodkov, predvsem v procesu demokratizacije Slovenije in njenega postopnega oddaljevanje od Jugoslavije, ki je bila zapleten in tudi protisloven proces.  V večini medijev, zaradi tega pa tudi v javnosti, je danes to pozabljeno.

A ker se zgodovine ne da retuširati ali izbrisati, saj obstajajo posnetki in fotografije, si lahko na naslovni fotografiji pogledate tudi mojo malenkost, ko sem pred 30-imi leti delal kot dopisnik TV Slovenija iz Beograda in poročevalec s 14. izrednega kongresa ZKJ.