Kaj hoče Borut Pahor? Zimska ali novoletna ofenziva predsednika Boruta Pahorja proti vladi Marjana Šarca in agitiranje za vlado Janeza Janše – Pahorju se zdi bolje, da vlada pade kot, da bi čuvala politično stabilnost in ne ukrepala

Po izredno kritičnem govoru na osrednji proslavi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, kjer sicer Pahor ni neposredno omenjal manjšinske vlade in koalicije Marjana Šarca, potem nastopu zakoncev Hribar, (tiha svetovalca in največje avtoritete predsednika države), ki sta govorila o nujnosti novega družbenega dogovora, je predsednik republike Borut Pahor v pogovoru za Televizijo Slovenija dejal, da je vladi, ki se vrti v začaranem krogu, pripravljen “pomagati”, če bo sprejela tveganje in se odločila za kakšno od težkih reform. Strukturne reforme bi sicer lahko pomenile konec vlade, a Pahor ocenjuje, da je ukrepanje pomembneje od vzdrževanja politične stabilnosti.

“Reči hočem, da se ta koalicija vrti v začaranem krogu, zagotavlja politično stabilnost, toda, če bi hotela resneje ukrepati, bi to ranilo njeno stabilnost in posledično stabilnost države. Zagotovo predsednika vlade v začetku prihodnjega leta čaka odločitev, kako si želi naprej, in tukaj lahko računa na sodelovanje z mano, zlasti, če se bo odločil, da bo sprejel razumno tveganje, to je, da bo z manjšinsko vlado ob dialogu s celotno opozicijo iskati razumevanje za dva ali tri projekte, ki jih bo izbral za svoj mandat,” je dejal Pahor.

Poudarja, da mora vsaka vlada izbrati ključne projekte. Sam bi se na osnovi izkušenj odločil za strukturne reforme. “Poskušal bi doseči čim širšo politično podporo za tiste strukturne reforme, ki so potrebne za trajno okrevanje, gospodarsko in socialno, naše države. Mogoče se to tveganje ne bi izšlo in bi vlada padla. To se mi zdi bolje od drugega tveganja – da čuvate koalicijo in politično stabilnost ter ne ukrepate. Na dolgi rok to ni vzdržna politika za Slovenijo,” je pojasnil za TVS.

To je na prvi pogled precej presenetljivo stališče predsednika države Boruta Pahorja, ki je prvič direktno dejal, da so boljše izredne volitve in politična nestabilnost potem, ko se je po prejšnjih volitvah več mesecev komaj sestavila sicer manjšinska koalicija. To Pahorjevo stališče je sicer presenetljivo samo na prvi pogled, saj si je Pahor že po volitvah prizadeval, da bi vlado sestavil vodja opozicijske SDS Janez Janša in ne Marjan Šarec. Kar ni uspelo po volitvah, naj bi sedaj Pahor popravil. Kako naj si sicer razlagamo neverjetno direktno agitiranje predsednika države proti vladi Marjana Šarca, ki je nedavno dejal, da bo storil vse, da ta vlada obstane in da sam zagotovo ne bo kriv za razpad koalicije.

Medtem ko je Marjan Šarec v intervjuju za Objektiv sodelovanju s Pahorjem namenil le stavek ali dva, si je predsednik sinoči vzel čas za obračun z njegovo manjšinsko vlado. Na vprašanje novinarjev, kakšne je odnos med predsednikom vlade Marjanom Šarcem in predsednikom republike Borutom Pahorjem – vemo, da so bile v času, ko je vlado vodil Janez Drnovšek, predsednik države pa je bil Milan Kučan, vrata iz vladnega dela v predsedniški del palače zaklenjena. So zdaj odklenjena, je Marjan Šarec odgovoril: “Odnos je dober. Velikokrat so vrata zaklenjena, ker predsednik republike pogosto prireja kakšne sprejeme in invalidom omogočimo, da pridejo čez naš trakt”.

V prispodobi bi torej lahko rekli, da Pahor trka na odprta vrata, čeprav je res, da je predsednik vlade zavrnil predlog predsednika republike, da bi sklical sejo sveta za nacionalno varnost SNAV, saj bi, kot je takrat dejal Šarec, spolitizirali še to posvetovalno telo. Na provokacijo novinarjev, da je torej predsednik republike hotel spolitizirati KNOVS, je Šarec dejal “da ne, on tega zagotovo ni hotel, mogoče pa ni videl vidika, ki skrbi mene in sem mu ga pojasnil. SNAV težko razpravlja o zadevi po tem, ko se je vse že zgodilo: deli tajnega poročila glede arbitraže so bili že objavljeni in inšpektorat za javni sektor je že opravil nadzor zaposlovanja na SOVI. Opozicija ima že po inerciji KNOVS v svojih rokah, da bi na sejo SNAV vabil tiste, ki so že spolitizirali parlamentarno komisijo, pa ne bi imelo nobenega smisla. Poleg tega ni šlo za nobene izredne razmere ali vojno med komerkoli, temveč zgolj za vprašanje pristojnosti posameznih organov. Pri tem se gre KNOVS neko MCCarthyjevo komisijo, ki vse povprek lovi čarovnice, pa SNAV kot povezovalno telo vlade res ne more sodelovati!”.

Borut Pahor, ki prst usmerja v vlado Marjana Šarca, bi se pravzaprav moral posvetiti opoziciji. Nenazadnje je predvsem opozicijska NSI bila povabljena v vlado in bi v primeru, če NSI ne bi do konca taktizirala samo zato, da bi propadel poskus oblikovanja koalicije pod vodstvom Marjana Šarca, torej koalicija bila desnosredinska ali sredinska.

Drug pogovor, ki bi ga Pahor moral opraviti, pa je z opozicijsko SDS oziroma Janezom Janšo, ki mu je ponudil mandat za sestavo vlade po volitvah, vendar ga ni sprejel, sedaj pa se je Janša znašel na isti strani kot Borut Pahor in si na vse načine prizadeva, da bi razbil Jelinčičevo SNS, ki je v dveh ključnih glasovanjih podprla koalicijo. Poleg tega SDS problematizira glasovanje manjšinskih poslancev. Pahor se bo torej moral pomeniti z Janšo, ki si na vsak način prizadeva, da bi še pred predsedovanjem Slovenije EU z volitvami ali brez njih prevzel vodenje vlade.

Zato bo v prihodnje zanimivo spremljati, kako bo predsednik države Borut Pahor prepričal opozicijske stranke naj podprejo zdravstveno ali pokojninsko reformo oziroma tiste ključne projekte, pri katerih je tudi vlado in premierja Marjana Šarca pozival, naj poskušajo doseči čim širše soglasje o ključnih projektih.

Pri tem sam vidi kot pomembnejše sistemske ukrepe v zdravstvu in gospodarstvu ter podnebno politiko. Vsekakor bi od predsednika države pričakovali, da bo naredil vse za politično stabilnost in da bo pomagal aktualni vladi ne glede na to, ali je leva ali desna, sredinska ali manjšinska, ne pa, da se je aktivno postavil v vrsto na fronti proti aktualni vladi.