(VIDEO) Kako je že drugo usodno enotno glasovanje Levice Luke Mesca, SDS-Janeza Janše ter NSi-ja Mateja Tonina Marjanu Šarcu omogočilo dokončno utrditev in prevzem politične sredine ali kako je Levica “čez noč” pristala v “postelji” z Janšo

Že drugo enotno glasovanje Levice Luke Mesca in politične desnice, v katero spadata SDS Janeza Janše in NSi Mateja Tonina, je LMŠ Marjana Šarca dokončno utrdilo in mu omogočilo prevzem politične sredine.  Medtem ko je Levica prekinila sporazum z vlado in jo zapustila z argumentom, da je vlada preveč “desna” in neoliberlana, je Levica Luke Mesca tako rekoč čez noč pristala v postelji z SDS-om Janeza Janše. Prvič se je blok proti Šarcu oblikoval pri proračunu, kjer je Levica enotno glasovala z desnim blokom, za dokončno ureditev pakta med Levico in Desnico pa je pravzaprav poskrbelo glasovanje o Angeliki Mlinar, po katerem so se Levice začeli odrekati tudi najbolj vneti podporniki in ideologi Levice, tudi “akademski in salonski levičarji”.

Angelika Mlinar je namreč postala simbolna točka in Levica je tu naredila usodno napako, saj kljub opravičevanju, da gre za “neoliberalko”, Mlinarjeva zagovarja izrazito leva ali vsaj levosredinska stališča in je še pred Alenko Bratušek prijateljevala z levo politiko v Sloveniji. Po proračunu in Mlinarjevi lahko Levica sedaj desetkrat ali stokrat glasuje drugače, vendar ne more popraviti dejstva, da je pri ključnih glasovanjih odpovedala in da je pripravljena na paktiranje z Janšo.

Če gre v politiki za ideologijo, kot je na odboru na predstavitvi Mlinarjeve dejal Franc Trček, potem je za Levico pravzaprav najbolje, da gre v desno vlado. Apologeti Levice bodo imeli v prihodnje težko nalogo, kako interpretirali in opravičevali glasovanja in razpravo njihovih varovancev.

Naslednje glasovanje je lahko samo še, da bo Levica ne samo dala glasove, ampak pomagala ustoličiti vlado Janeza Janše in tako utrdila “nenačelno kolicijo”, kjer bo lahko Luka Mesec svojim volivcem v praksi dokončno razložil, kaj je demokratični socializem” in ga utrdil s “temeljnimi pojmi socializma”.

Gledano z zgodovinsko distanco bi lahko zadevo primerjali s paktom Ribbentrop-Molotov pred začetkom Druge svetovne vojne. Pakt Ribbentrop-Molotov, poimenovan po zunanjima ministroma, je pakt o nenapadanju med nacistično Nemčijo pod vodstvom Hitlerja in komunistično Sovjetsko zvezo pod vodstvom Stalina, ki so ga podpisali 23. avgusta 1939 v Moskvi.

Stališče Levice je namreč, da je za Levico boljše, če sredinska vlada Marjana Šarca čim prej pade in da na oblast čim prej spravi Janeza Janšo, češ, da bi to vsekakor bolj koristilo njihovim ozko strankarskim interesom. V svoji zaslepljenosti in maščevalnosti Levica ne vidi dlje od svojega nosu in ogroža svojo eksistenco ter se pravzaprav ne zaveda, kako je dobesedno čez noč pristala v postelji s Slovensko demokratsko stranko in tako postala zgolj glasovalni stroj opozicije ter da je njihova mantra z demokratičnim socializmom zgolj blef in prazna fraza. Ali gre za naivnost ali pa je Levica zavestno pristala na vlogo glavnega protagonista rušenja manjšinske vlade.

Levica pa je tako Šarcu omogočila dokončno pozicioniranje in prevzem politične sredine in mu ob asistenci Janši in Toninu dobesedno podarila prostor oziroma politični bazen, v katerem se nahaja večina volilnega telesa. In po Mlinarjevi lahko Šarec mirno čaka volitve, redne ali izredne. Marjan Šarec očitno dobro ve, kot je nedavno zapisal eden od podpornikov Levice,” da se mora kralj, kadar je v šahovski igri napaden, nemudoma premakniti na varno, drugače je igra izgubljena. Na začetku šahovske igre se navadno bori za središče, zato je pametno premakniti kralja na varno vstran in trdnjavo na sredino šahovnice. Pravilno pa rošada ta manever omogoča”.

Po drugi strani pa je Levica končno naredila prostor na levi Židanemu SD-ju, ki, kot večkrat poudarja Židan, dobro ve, da je politika tek na dolge proge, kjer je Levica padla že pri prvi oviri, medtem ko je do konca maratona še veliko kilometrov. Levica je bila namreč ustanovljena z namenom, češ, da bo dajala levosredinski ton slovenski politiki in da bo težišče slovenske politike in neliberalizma premaknila na levo. Vendar so zadnja glasovanja pokazala, da politike ne bo premaknila na levo, ampak na desno, in da je pravzaprav prevzela vlogo Trojanskega konja v levem bloku. Židanov SD se lahko po včerajšnjem glasovanju v parlamentu oddahne, saj je Levica, ki socialnim demokratom vseskozi diha za ovratnik, naredila nepopravljivo taktično napako. Levici so se odpovedali celo v Dnevniku, ki je veljal za trdnjavo njihove politike.

Po drugi strani pa Levica zavestno ali nezavestno asistira kapitalu, proti kateremu se domnevno bori in ima polna usta izkoriščanja ubogih delavcev in socialnih pravic ter bitk za marginalne skupine. Kdor tega ne verjame, naj si pogleda četrtkovo oddajo TV Slovenija EkstraVisor, kdo je bil gost v studiu, in kakšni so pravzaprav interesi kapitala, predvsem pa, kako enotno in ubrano so nastopili šef protikorupcijske komisije Boris Štefanec, predsednik upravnega odbora ZND Borut Jamnik in Anže Logar iz SDS-a. V kuloarjih namreč že nekaj časa kroži informacija, da ima na ravnanja Levice velik vpliv prav kapital oziroma konkretno Borut Jamnik, ki naj bi prav preko kapitala “zelo na kratko” držal tudi stranko Levice.

Kako bodo recimo Jožetu Mencingerju in ostalim forumovcem, ki niso skrivali simpatij do Levice, pojasnili, zakaj so glasovali proti Angeliki Mlinar, ki je prav tako kot kroška Slovenka bila gostja Foruma 21. Mlinarjeva je ob izvolitvi v avstrijski parlament kot prva Slovenka zbrane nagovorila v slovenščini in celo “nacionalist” Zmago Jelinčič je pokazal več političnega takta ob razpravi in glasovanju o Mlinarjevi kot Levica.

Tako je Mlinarjevo včeraj vprašanje, kako se počuti po glasovanju, skoraj spravilo v jok: “Ja, kaj naj rečem, preden začnem jokati. Ne morem vam niti ne opisati, mislim, da sem s hripavim glasom včeraj to poskušala ubesediti. Ja, to je v bistvu pač občutek in vam tudi lahko povem, da dobivam raznorazna sporočila tako iz Slovenije s Koroške, ampak tudi iz širne Avstrije, pa tudi iz celotne Evrope tozadevno. Tako, da vam lahko povem, da je Slovenija naredila tozadevno en ogromen skok naprej. To je ena evropska zgodba, ki jo lahko vsi skupaj pišemo”. Na vprašanje, ali si je Angelika Mlinar v svoji politični karieri kdaj predstavljala, da bo ministrica in to kar v Sloveniji, je Mlinarjeva odgovorila na kratko: “Ne”. Levica očitno ne razume, kaj so to simbolne točke, po katerih se ocenjuje ravnanje političnih strank v politiki.

Celo Karl Erjavec je, sicer s stisnjenimi zobmi, prvič zaradi Bratuškove, ki mu hodi v zelje pri upokojencih in drugič zaradi tega, ker mu nočejo “pomagati” pri pozicioniranju pred kongresom, šel prek samega sebe in na željo Bratuškove tik pred glasovanjem opravil še zadnji poskus, da bi prepričal poslanca Polnarja, naj vendarle podpre koalicijo, Mlinarjevo in vlado. Tako je Bratuškova pogovor na odprti sceni dobesedno pred kamerami z Erjavcem povzela takole: “Z gospodom Erjavcem sem jaz sodelovala že v eni drugi vladi in tudi takrat sva zelo dobro sodelovala. Včeraj sva se pač pogovarjala o tem, da z manjšinsko vlado ni najbolj enostavno delati, da je veliko lažje delati, če imaš zagotovljeno trdno podporo v državnem zboru. Ja, prosila sem ga, če še naredi en pogovor z gospodom Polnarjem, ga je naredil, ampak neuspešno”.