(VIDEO) Izprijeno do amena! – Plačniki RTV prispevka Jožetu Možini plačali skoraj 3000 evrov za doktorat, zdaj pa svoj doktorat objavlja v knjigi, ki jo prodaja za 58 evrov in mastno služi na travmah in nesrečah ljudi

Jože Možina je rez maziljenec RTV-ja, saj mu je edinemu v zadnjih desetih letih nacionalna televizija plačala doktorat v višini 3000 evrov. Pogodbo o financiranju doktorata mu je podpisal nekdanji direktor RTV-ja Igor Guzej v času, ko je bil Jože Možina nastavljen za direktorja TV Slovenija. Možina je res zanimiv fenomen, saj je z davkoplačevalskim denarjem naredil doktorat, ob seveda visoki direktorski in kasneje uredniški plači, sedaj pa svoj doktorat objavlja v knjigi ter trži nesrečo, usodni razkol in travme slovenskega naroda. Da je Možina mojster samopromocije, kaže tudi tekst, hvalnica samemu sebi na spletnem portalu Časnik.si, sedaj pa zbira naročila, kar na osebni mail.

Naročila knjige Slovenski razkol sprejemamo na https://t.co/YnSqunnG8G, kdor želi tudi s podpisom avtorja. https://t.co/8D5f7xtUBM

— Jože Možina (@JozeMozina) December 14, 2019

Ob tem se lahko vprašamo, kakšen človek moraš biti, da lahko mastno služiš na nesreči ljudi, ki so v Drugi svetovni vojni izgubili svoje najbližje in izrabljaš travme ter nesrečo drugih. Da dobesedno mastno služiš na kosteh, moraš biti do skrajnosti izprijen ali, kot radi rečemo, izprijen do amena. To pa očitno ni ostalo neopaženo v javnosti, ki se zgraža nad dejstvom, da hoče Možina mastno zaslužiti in je doktorat naprej zaračunal RTV-ju, sedaj pa ga v astronomskem znesku zaračunava nesrečnikom.

Tako je Boštjan Turk na tviterju zapisal: “Kaj pa je tu novega? Trideset let po prvem vstopu v Hudo Jamo (Roman Leljak)? Tu gre samo za manever, kako iz ljudi izvleči še zadnji groš: knjiga stane celih 58 evrov, desetino povprečne slovenske pokojnine. Eni si na račun upokojencev očitno toplo postiljajo…”

Kaj pa je tu novega? Trideset let po prvem vstopu v Hudo Jamo (Roman Leljak)? Tu gre samo za manever, kako iz ljudi izvleči še zadnji groš: knjiga stane celih 58 evrov, desetino povprečne slovenske pokojnine. Eni si na račun upokojencev očitno toplo postiljajo… https://t.co/Ucuq2G7VJd

— Boštjan M. Turk (@m_bostjan) December 12, 2019

Točno tako! Komercializacija pobojev namesto sodnih preiskav postaja slovenska komercialna uspešnica, ki na dolgi rok legalizira opisana kriminalna dejanja! #žalostno

— Kranska Unija (@IgorGaberc) December 12, 2019

https://twitter.com/BlockBrane/status/1205404124956807171

RTV Slovenija sicer že od uveljavitve ZUJF-a v letu 2012 s sodelavci ni sklepala pogodb o izobraževanju, saj je zakon to prepovedoval. Pred tem sta imela pogodbe o izobraževanju sklenjena dva sodelavca – Alessandra Argenti Tremul in Jožef Možina. Oba sodelavca sta imela v skladu s pogodbo o študiju ob delu odobren študijski dopust, Jožetu Možini pa je RTV Slovenija sofinanciralo šolnino v letu 2010 v višini 980 evrov in v letu 2011 v višini 1.960 evrov.

Možina je torej v času, ko je prejemal direktorsko plačo, dobil še bogato nagrado in sicer financiranje svojega doktorata ter študijski dopust, kar lahko večina od več kot 2000 zaposlenih na RTV samo sanja. PS: Možina je doktoriral pri možu Rosvite Pesek zgodovinarju Mitji Ferencu leta 2016, torej pet let potem ko mu je RTV že drugič plačala doktorat.

Kot novinar se je, potem ko je “zamudil” osamosvojitveno dogajanje, s posebnim statusom zaposlil na RTV-ju, v notranjepolitični redakciji, kjer ni naredil omembe vrednega novinarskega presežka. Vendar si je hitro našel tržno nišo in sicer narodni razkol in travme naših prednikov, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja in povojnih pogojev, ki se prenašajo iz generacije v generacijo ter s tem dobil poseben status na RTV-ju. Postal je nedotakljiv maziljenec, ki mu je bilo bogato poslano. Njegova kariera pa je bila zagotovljena, da je lahko zajemal z zlato žlico iz davkoplačevalskega denarja.

V Wikipediji piše naslednje, “da je bil v mandatu 2006–2010 direktor Televizije Slovenija, prej pa novinar notranjepolitične redakcije TVS. Znan je avtor dokumentarnih filmov, med katerimi so najbolj odmevni Zločin, ki ne zastara, ki govori o povojnih pobojih na Slovenskem, Zamolčani – moč preživetja, o revolucionarnem nasilju med Drugo svetovno vojno, Dosje: Slobodan Milošević, o vzponu in padcu srbskega komunističnega voditelja.

(Tu so avtorji pozabili pripisati, da je Možina tako rekoč samo predelal avtorsko delo moje malenkosti in ga prodal kot svojega, kar je dokazljivo, da bi dobil status avreolo osamosvojitvenega novinarja, čeprav je to obdobje zamudil in v času nastanka slovenske države še gulil šolske klopi).

Ko Možina ni bil več direktor, mimogrede sta v tandemu z Rajkom Geričem takratnim odgovornim urednikom, takrat obračunala z marsikaterim svobodomiselnimi novinarjem oziroma z vsemi, ki so jima stali na poti pri njihovi bliskoviti karieri, se je odpravil snemat dokumentarce. To je Možina počel na prefinjen in prefrigan način, češ da je samo on na liniji in samo on razume problematiko, da je lahko obračunal s konkurenti in svobodomiselni in dokazano demokratičnimi novinarji, kar mu seveda ni bilo težko, saj je tako rekoč doktoriral iz frakcijskih bojev in obračunavanja z nasprotniki.

Možina je namreč avtor več dokumentarcev iz Afriške celine; Angole, Konga, Burundija, Ruande. Med njimi je najbolj prepoznaven film o slovenskem misijonarju, ki je postal svetovno znani humanitarni delavec – Pedro Opeka – dober prijatelj. Možina je tudi avtor dokumentarnih filmov iz obdobja slovenskega osamosvajanja in najnovejše slovenske zgodovine. Slovenski plebiscit je dokumentarni film o prelomni odločitvi Slovencev 23. decembra 1990, da želijo živeti v samostojni in neodvisni državi. Film Domovina in država pa govori o vojni za Slovenijo, ki se je podtalno začela že ob prvih demokratičnih volitvah maja 1990 z razorožitvijo slovenske Teritorialne obrambe in trajala do odhoda zadnjega vojaka jugoslovanske armade 25. oktobra 1991. Urok Depale vasi je dokumentarec, v katerem avtor rekonstruira vpliv preddemokratičnih struktur na strmoglavljenja obrambnega ministra Janeza Janše leta 1994. Od leta 2014 pripravlja serijo dokumentarnih pričevanj z naslovom Pričevalci. V njej se je zvrstilo že več kot 100 oseb povečini starejše generacije, ki so spregovorili o svojem življenju in osebnih spominih na travmatična obdobja slovenske zgodovine. Jože Možina je na Filozofski fakulteti v Ljubljani pridobi doktorat znanosti s področja zgodovine. Raziskuje zlasti vzroke za med slovenski konflikt v času Druge svetovne vojne ter povojno revolucionarno nasilje, tako Wikipedija.

Predstavitev knjige, praktično dobesedno prepisanega in rahlo predelanega in seveda že plačanega doktorata, si je Možina omislil v elitni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Da ne bo pomote, se že vnaprej distanciramo od kritik, ki bi izprijeno dejanje Možine povezovali s problemom, travmami potomcev, žalostno usodo in nesrečo, ki so jo doživeli v marsikateri družini, naših, mojih starih staršev. Problematiziramo pa dobičkonosno služenje na račun usod poražencev in zmagovalcev v Drugi svetovni vojni ter delanje kariere in služenje na nesreči drugih. Izprijeno do amena!

Delati protiusluge, še najmanj samemu sebi, tudi ni krščansko, na kar je v enem od svojih esejev opozoril papež Frančišek. Možina bi si tako moral prebrati vsaj Evangelij (prim. Lk 14,1.7-14), ki nam pokaže Jezusa, ki se je udeležil gostije v hiši prvaka med farizeji. Jezus gleda in opazuje, kako povabljeni hitijo preskrbeti si prva mesta. Gre za precej razširjeno držo tudi danes in ne samo, ko gre za povabilo na kosilo, se običajno išče prva mesta za potrditev namišljene superiornosti nad drugimi. Dejansko to tekanje za prvimi mesti ni dobro za skupnost, tako civilno kot cerkveno, saj uničuje bratstvo. Vsi poznamo te povzpetniške osebe, ki se povzpenjajo, da bi šle gor, gor… S tem delajo slabo bratstvu, škodijo bratstvu In še “kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti”(vv 13-14).

Jezus je le redko našel lepo besedo za farizeje, kar Možina nedvomno je. Ni nam treba prav dolgo brati Nove zaveze, da bi razumeli Jezusovo razočaranje nad farizeji. Jezus večkrat ponovi ter celo na dolgo in široko opisuje vse njihove napake in pomanjkljivosti. “Toda gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti”. (Mt 23,13)