Operacija Petrol – Odstopljena uprava Petrola z Berločnikom bo, namesto krivdne razrešitve brez odpravnine, pobasala še “nagrado” milijon evrov

Edina enigma, ki ostaja pri zamenjavi uprave Petrola je odgovor na vprašanje, zakaj so nadzorniki privolili v sporazum z upravo Petrola po tem, ko so imeli na mizi razloge za krivdno razrešitev brez odpravnin.

Nadzorniki Petrola tudi po včerajšnji objavi “dodatnih” pojasnil o prenehanju mandata članom uprave družbe Petrol d.d. ostajajo skrivnostni tako pri pojasnilih glede razlogov za razrešitev, kot tudi glede tega, zakaj so pristali na sporazum potem, ko so imeli vse razloge za krivdno razrešitev uprave Petrola.

Višina odpravnine tako ostaja “poslovna skrivnost”, po nekaterih informacijah pa naj bi vsi trije člani uprave dobili v žep približno milijon evrov, čeprav smo na Topnews.si, že dan pred včerajšnjim “dodatnim pojasnilom o prenehanju mandata članom uprave družbe Petrol d.d.”, ki so ga uprava in nadzorni svet Petrola objavili na spletni strani Ljubljanske borze, ekskluzivno objavili pravno mnenje odvetniške družbe Čeferin, ki daje odgovor na to, zakaj je bila uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika zamenjana. Vsaj sodeč po poročanju MSM medijev, se zadeva vrača na točko nič.

Pravno mnenje in ozadje v članku »(EKSKLUZIVNO) Operacija Petrol: V celoti objavljamo pravno mnenje, ki ga je za nadzorni svet pripravila odvetniška družba Čeferin in imena državnih funkcionarjev, politikov in lobistov, ki so bili vključeni v Operacijo Petrol«, si lahko preberete tu.

V zapisu na spletni strani Ljubljanske borze objavila, ki sta ga objavili uprava in nadzorni svet Petrola, je bil razlog za predčasno prenehanje mandata predsednika in dveh članov uprave družbe “v razhajanju glede izvajanja strategije družbe, kar so povedali že v izjavah po sklenitvi sporazumov”.

Tako v pravnem mnenju bivši upravi nadzorniki očitajo preseganje pooblastil pri zadolževanju in napačne izračune ter zavajanje. Spomnimo, da je, glede na vsebino pravnega mnenja, šlo za 200 milijonsko “napako” pri izračunu neto dolga družbe, kar je razlog za razrešitev katerekoli uprave v državi, razen če je 200 milijonov le drobiž s katerim se lahko igrajo uprave državnih podjetij. Edina enigma glede na včerajšnja pojasnila je, tudi glede na pravno mnenje, za kaj se je nadzorni svet odločil za sporazum in pristal na odstop članov uprave in ne za krivdno razrešitev, ki so jo nenazadnje predlagali tudi odvetniki nadzornega sveta.

Če bi bila vsebina sporazumov javno objavljena, bi lahko vedeli, koliko je podjetje stal odhod Petrolove uprave. Neuradno krožijo informacije, da okoli milijona evrov, saj naj bi vsak od treh članov prejel devet plač odpravnine. Prav v tem gre iskati tudi razloge za globoko nasmejane obraze članov uprave po razrešitvi. Ni namreč logično, da po nočni seji uprava pride nasmejana pred novinarje, potem ko je predčasno končala mandat.

Poglejmo še enkrat kaj je zapisano v pravnem mnenju: “Zgoraj navedeno ravnanje po naši oceni grobo odstopa od zahtevane stopnje skrbnosti, ki bi jo uprava morala dokazovati v odnosu do družbe. Ob tem ni mogoče spregledati okoliščine, da gre za vprašanje dolgoročnega razvoja družbe ter njenega dolgoročnega financiranja, v katerem nadzorniki ne smejo dopustiti 200-milijonskih napak pri izračunu neto dolga družbe ter njenega financiranja po obrestni meri, kot jo zahteva financiranje z podrejenim dolgom…Navedeno kršitev obveznosti pa je še toliko večje ob upoštevanju dejstva, da je bil dne 21.10. 2019 rok za oddajo ponudbe za prevzem v zadevi »Orange«, zaradi česar je bil nadzorni svet družbe pod dodatnim pritiskom, da pravočasno odobri odločitev o financiranju projekta. V navedenih okoliščinah torej predstavlja obravnavno postopanje uprave še toliko hujšo kršitev obveznosti v razmerju do družbe in nadzornega sveta…”

In še: “V dopolnjenem gradivu za sejo 17.10.2019 je uprava znesek, predviden za investicije v obdobju 2018. 2022, zvišala na 1.049 milijarde EUR, neto dolg pa v projekciji za leto 202 predvidela na 892 mio EUR (851 mio v letu 2022) od tega bi podrejeni dolg predstavljal 150 mio EUR. Posledično je predlagala , da nadzorni svet izda soglasje k zadolžitvi v obdobju 2020 -2023 do zneska 900 mio EUR, od tega 150 mio v obliki podrejenega dolga. Uprava se v gradivu ni opredelila do opozoril glede napačnega izračuna neto dolga , temveč je tega v svojih projekcijah še povečala, prav tako je v projekcijah podrejeni dolg zvišala iz 100 mio EUR na 150 mio EUR. Uprava v gradivu (niti na seji) ni odgovorila na vprašanje, katere akvizicije so bile vključene in katere so dodane glede na Strategijo Petrola…

V dopolnjenem gradivu za sejo 20.10.2019 je uprava znesek predviden za investicije v obdobju 2018 -2022 znižala na 917 mio EUR, neto dolg pa v projekciji do leta 2022 predvidela na 758 mi EUR, od tega bi podrejen dolg predstavljal 150 mio EUR…

Nadzorni svet je na seji 20.10. 2019 upravi z računskim prikazom dokazal, da bi moral biti v projekcijah prikazan neto dolg nižji oziroma manjši za cca 200 mio EUR. Seja je bila prekinjena zaradi dejstva, da so projekcije uprave, navkljub večkratnim predhodnim opozorilom nadzornega sveta, še vedno napačne…”

Nadzorni svet Petrola je včeraj zapisal, da ne more podrobneje pojasniti razlogov za sporazumno prenehanje mandata uprave. Nekdanji člani uprave so dali soglasje za objavo besedil sporazumov, ne pa tudi k hkratnemu razkritju okoliščin, kar je izredno premeteno s strani uprave. Nadzorniki tako ocenjujejo, da brez hkratne pojasnitve dogajanja zainteresirana javnost ne bi dobila jasne slike. Kot sta včeraj na spletni strani Ljubljanske borze objavila uprava in nadzorni svet Petrola, je bil razlog za predčasno prenehanje mandata predsednika in dveh članov uprave družbe v razhajanju glede izvajanja strategije družbe, kar so povedali že v izjavah po sklenitvi sporazumov.

“V zvezi z zgoraj navedenim nadzorni svet pojasnjuje, da je razlog za predčasno prenehanje mandata predsednika in dveh članov uprave družbe v razhajanju glede izvajanja Strategije družbe, kot je bilo tudi že pojasnjeno v izjavah, ki so bile podane neposredno po podpisu sporazumov. Podrobnejših pojasnil o razlogih in vzrokih, ki so nadzorni svet vodili k sprejetju odločitve za sklenitev sporazuma za predčasno prenehanje mandatov, nadzorni svet v tem trenutku žal ne more podati, saj je s sporazumi določena tudi vsebina t. i. izjav za javnost, ki, vsaj v tej fazi, vključuje tudi delničarje. Kot je bilo že pojasnjeno, je bila odločitev za predčasno prenehanje mandatov potrebna zaradi varovanja interesov družbe in skladna z določili ZGD-1,” so zapisali nadzorniki.

“S sporazumi je nadalje določeno, da predstavljajo poslovno skrivnost, z izjemo tistega dela, v katerem je bila dogovorjena že omenjena vsebina izjav, ki jih dogovor o poslovni skrivnosti ne obsega. Nadzorni svet družbe je od nekdanjega predsednika in članov uprave poskušal pridobiti soglasje za podajo obširnejših pojasnil o razlogih, ki so bili nekdanji upravi predstavljeni pred sklenitvijo sporazuma in so nadzorni svet vodili k sprejetju soglasne odločitve, da se mandati predčasno zaključijo. Nadzorni svet je prejel zgolj soglasje o razkritju sporazumov, pri čemer pa bivši člani uprave niso podali soglasja o hkratnemu razkritju okoliščin, v katerih so bili sporazumi podpisani. Nadzorni svet ocenjuje, da zgolj z razkritjem besedila sporazumov, brez hkratne pojasnitve dogajanja na sami seji nadzornega sveta in okoliščin, ki so pripeljale do podpisa sporazumov, zainteresirana javnost ne bi dobila jasne slike o razlogih za njegovo ravnanje.

Navkljub legitimnemu interesu delničarjev po prejemu dodatnih informacij, nadzorni svet meni, da je pomembno tudi spoštovanje sklenjenega dogovora, ki je pravno zavezujoč. Morebitno razkritje dodatnih razlogov bi predstavljalo kršitev prevzetih obveznosti. Čeprav bi bilo morda v danem trenutku za nadzorni svet bolj »smotrno«, da bi podali obsežnejša pojasnila, ocenjujemo, da je pomembno, da prevzetih obveznosti nadzorni svet ne krši.

V zvezi z zgoraj navedenim nadzorni svet dodaja, da je nadzorni svet tudi pri sprejemu odločitve o sporazumnem predčasnem prenehanju mandatov sledil svojemu osnovnemu poslanstvu in dolžnosti sprejemati odločitve, ki so v dobro družbe. Člani nadzornega sveta so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v istem členu, v katerem določa navedeno dolžnost, hkrati določa, da so člani organov vodenja in nadzora dolžni varovati poslovno skrivnost družbe. Glede na to, da je v Sporazumu izrecno določeno, da predstavlja poslovno skrivnost, nadzorni svet meni, da je potrebno navedeni dogovor spoštovati vse, dokler ne bo pridobljeno soglasje nekdanjega predsednika oz. članov uprave, da se lahko razkrijejo tudi dodatne okoliščine v katerih so bili sporazumi podpisani, oziroma dokler ne bodo izpolnjeni zakonski in statutarni pogoji, ki bodo omogočali obravnavo navedenih razlogov na skupščini družbe. S tem v zvezi nadzorni svet želi dodati, da je mnenja, da je dejstvo, da so se tudi nekdanji predsednik in oba člana uprave strinjali s sporazumnim predčasnim prenehanjem mandatov, samo po sebi relevantno za presojo odločitve, ki je bila sprejeta.

Za konec naj nadzorni svet doda, da si bo še naprej prizadeval, da bi pridobil soglasje za razkritje dodatnih razlogov, ki so vodili k predčasnemu sporazumnemu prenehanju mandatov. V tem trenutku ne more oceniti, ali bo takšno soglasje dobil. Ne glede na navedeno je mnenja, da lahko delničarji dodatne informacije o odločitvi nadzornega sveta in razlogih, ki so privedli do sporazumnega predčasnega prenehanja mandatov, pridobijo preko izvrševanja svojih delničarskih upravičenj na skupščini družbe”.

Včerajšnja objava na spletni strani Ljubljanske borze je obenem odgovor Slovenskemu državnemu holdingu na prošnjo po podrobnejših pojasnilih dogodkov ob menjavi uprave minuli teden. Kot so sporočili iz Slovenskega državnega holdinga, so se včeraj prek portala SEOnet seznanili z dodatnimi pojasnili nadzornega sveta družbe Petrol o prenehanju mandata članom uprave. Kot so pojasnili, bodo informacije iz besedila preučili in v roku o tem obvestili tudi vlado.

Glede aktualnega dogajanja v slovenskem gospodarstvu pa je nadzor na Sovi včeraj opravil KNOVS. To je potrdil član komisije Žan Mahnič na Twitterju. Podrobnosti ni razkril, sklepati pa je, da gre za dogajanje na Petrolu.

Nadzorni svet Petrola pod vodstvom Nade Drobne Popović je minuli četrtek s predsednikom uprave Tomažem Berločnikom ter članoma uprave Rokom Vodnikom in Igorjem Stebernakom namreč dosegel dogovor o sporazumnem prenehanju mandata. Vodenje uprave je do imenovanja nove uprave prevzela Drobne Popovićeva (ki v tem času ne bo opravljala funkcije nadzornice), v upravo so imenovali tudi direktorico za strateško obvladovanje stroškov na Petrolu Danijelo Ribarič Selaković. V upravi ostaja delavska direktorica Ika Krevzel Panić.

Uprava je takoj po imenovanju minuli četrtek “začela z nadaljevanjem vseh ključnih začetih poslovnih aktivnosti, s poudarkom na pripravi poslovnega načrta družbe za leto 2020 in nadaljevanjem vseh potrebnih postopkov na odprtih projektih družbe, z namenom uspešnega zaključka poslovnega leta 2019”.

“Poslovanje Skupine Petrol poteka nemoteno in skladno s potrjeno strategijo in letnim planom,” so zagotovili.

Strategija za obdobje 2018-2022 med drugim predvideva, da bo Petrol na ravni skupine do leta 2022 ustvaril 5,3 milijarde evrov prihodkov od prodaje, 233 milijonov evrov bruto dobička iz poslovanja (EBITDA) in 116 milijonov evrov čistega dobička. V obdobju je predvidenih za 521 milijonov evrov naložb.

LJUBLJANSKA BORZA – SEOnet petrol-1
LJUBLJANSKA BORZA – SEOnet petrol-2
 LJUBLJANSKA BORZA – SEOnet petrol-3