(EKSKLUZIVNO) Operacija Petrol: V celoti objavljamo pravno mnenje, ki ga je za nadzorni svet pripravila odvetniška družba Čeferin in imena državnih funkcionarjev, politikov in lobistov, ki so bili vključeni v Operacijo Petrol

Zakaj je bila uprava Petrola pod vodstvom Tomaža Berločnika zamenjana? Pravno mnenje, ki so ga naročili nadzorniki podjetja in ga je pripravila Odvetniška družba Čeferin je sicer datirano na 24. oktober, vendar naj bi po nekaterih informacijah nastalo naknadno minuli vikend. Odvetnik Stojan Zdolšek, ki zastopa razrešeno upravo, glede tega pravnega mnenja pravi, da z njim uprava ni bila seznanjena in da to niso pravi razlogi za razrešitev ter da gre za diskreditacijo uprave.

Zdolšek je, po objavi pravnega mnenja odvetniške družbe, nadzornike pozval k umiku tajnosti. “Že cel dan se vrši blatenje uprave zaradi tega, ker so se v javnosti sprožila resna vprašanja, zakaj zamenjati upravo, ki je delala dobro. Kot odvetnik žal ne smem, ker me zavezuje tajnost, govoriti, kaj se je tam dogajalo, kot državljan pa lahko rečem, da sem zgrožen.”

Sodeč po pravnem mnenju je uprava znesek za naložbe v treh tednih trikrat spremenila, zadolženost, s katero bi lahko prevzemala družbe na Balkanu, pa prenapihnila za 200 milijonov evrov. Odvetniška družba meni, da takšno ravnanje uprave v celoti utemeljuje njen odpoklic zaradi hujših kršitev obveznosti. Kljub temu so očitno v interesu družbe Petrol nadzorniki dosegli dogovor, da se je uprava umaknila vendar brez odpravnine, kar je skrajno neobičajno.

Prav tako so se dogovorili, da o razlogih za zamenjavo niti uprava niti nadzorniki ne bodo dajali nobenih izjav, vendar je bilo, zaradi pritiska javnosti in politike, saj je zamenjava padla na pleča aktualne vlade, pravno mnenje vendarle skomunicirno javnosti. Formalni razlogi zakaj je morala oditi uprava Petrola naj bi bili tako zadolževanje, prevzemi in investicije.

Šlo je za tako imenovano operacijo »Orange« oziroma prevzeme na Balkanu. Zadolžitev, ki jo je predvidela uprava, je bila približno milijarda evrov, kar je dvakrat več, kot je predvidevala sprejeta strategija do leta 2022. To pa bi precej povečalo zadolženost Petrola, ki že ima zdaj za 400 milijonov evrov dolga.

Tako v pravnem mnenju bivši upravi nadzorniki očitajo preseganje pooblastil pri zadolževanju in napačne izračune ter zavajanje:

“V dopolnjenem gradivu za sejo 17.10.2019 je uprava znesek, predviden za investicije v obdobju 2018. 2022, zvišala na 1.049 milijarde EUR, neto dolg pa v projekciji za leto 202 predvidela na 892 mio EUR (851 mio v letu 2022) od tega bi podrejeni dolg predstavljal 150 mio EUR. Posledično je predlagala , da nadzorni svet izda soglasje k zadolžitvi v obdobju 2020 -2023 do zneska 900 mio EUR, od tega 150 mio v obliki podrejenega dolga. Uprava se v gradivu ni opredelila do opozoril glede napačnega izračuna neto dolga , temveč je tega v svojih projekcijah še povišala, prav tako je v projekcijah podrejeni dolg zvišala iz 100 mio EUR na 150 mio EUR. Uprava v gradivu (niti na seji) ni odgovorila na vprašanje, katere akvizicije so bile vključene in katere so dodane glede na Strategijo Petrola…

V dopolnjenem gradivu za sejo 20.10.2019 je uprava znesek , predviden za investicije v obdobju 2018 -2022, znižala na 917 mio EUR , neto dolg pa v projekciji do leta 2022 predvidela na 758 mi EUR, od tega bi podrejen dolg predstavljal 150 mio EUR…

Nadzorni svet je na seji 20.10. 2019 upravi z računskim prikazom dokazal, d a bi moral biti v projekcijah prikazan neto dolg nižji oziroma manjši za cca 200 mio EUR. Seja je bila prekinjena zaradi dejstva, da so projekcije uprave , navkljub večkratnim predhodnim opozorilom nadzornega sveta, še vedno napačne…”

Petrol je s septembrom letos že prevzel sekcijo LNG hrvaškega Croduxa medtem ko bo sekcijo električne energije prevzel okoli novega leta. Crodux, ki je v lasti upokojenega hrvaškega generala Ivana Čermaka, je lani prevzel hrvaško družbo Zagorski Metalac, ki je bila sedmi največji hrvaški distributer plina od skupno 35 licenciranih družb. Zagorski Metalac je distributer plina z okoli 18.000 strankami in 828 kilometrov dolgim plinovodnim omrežjem. Pogovori so tekli več mesecev, koliko znaša cena posla, ni znano, je pa skupina Petrol, ki se širi na Hrvaškem pred približno mesecem dni dobila soglasje hrvaškega varuha konkurence.

Geoplin je od hrvaške naftne družbe Crodux odkupil del njene energetske dejavnosti: prodajo naravnega plina, ki naj bi ga kupil Geoplin v večinski lasti Petrola, utekočinjenega naravnega plina in električne energije.

Čermakova družba je pred šestimi leti za sto milijonov evrov na Hrvaškem kupila 63 bencinskih servisov avstrijskega OMV, za katere se je potegoval tudi Petrol. Iz Croduxa so napovedali, da se bodo v prihodnje osredotočili na surovo nafto, plinske kondenzate in širjenje bencinskih servisov. Petrol bi od Čermaka, po vsej verjetnosti v nadaljevanju, odkupil tudi divizijo bencinskih servisov. Poleg plinskega distributerja Crodux na Hrvaškem, ki je v lasti poslovneža Ivana Čermaka, nekdanjega generala v hrvaški domovinski vojni, so nameravali kupiti tudi slovenski podjetji Nomago in Avantcar.

Prav hrvaški posli so bili očitno razlog za spor glede zadolževanja med upravo in nadzorniki. Tako v pravnem mnenju med drugim piše:

“Zgoraj navedeno ravnanje po naši oceni grobo odstopa od zahtevane stopnje skrbnosti, ki bi jo uprava morala izkazovati v odnosu do družbe. Ob tem ni mogoče spregledati okoliščine, da gre za vprašanje dolgoročnega razvoja družbe ter njenega dolgoročnega financiranja, v katerem nadzorniki ne smejo dopustiti 200-milijonskih napak pri izračunu neto dolga družbe ter njenega financiranja po obrestni meri, kot jo zahteva financiranje z podrejenim dolgom.

Navedeno kršitev obveznosti pa je še toliko večje ob upoštevanju dejstva, da je bil dne 21.10. 2019 rok za oddajo ponudbe za prevzem v zadevi »Orange«, zaradi česar je bil nadzorni svet družbe pod dodatnim pritiskom, da pravočasno odobri odločitev o financiranju projekta. V navedenih okoliščinah torej predstavlja obravnavno postopanje uprave še toliko hujšo kršitev obveznosti v razmerju do družbe in nadzornega sveta”.

Kdo v od državnih funkcionarjev, politikov in lobistov je bil vključen v Operacijo Petrol?

Sicer pa naj bi bilo v operacijo Petrol po naših informacijah vključenih več državnih funkcionarjev in politikov poleg prve nadzornice Nade Drobne Popović in še posebej aktivnega pri zamenjavi Mladena Kaliterne, ki v nadzornem svetu zastopa deset odstotnega lastnika Petrola Darija Južno.

Tako naj bi za operacijo Petrol vedela, ali bila tako ali drugače seznanjena, finančni minister Andrej Bertoncelj in državni sekretar Alojz Stana, ki se je na začetku letošnjega leta iz uprave Geoplina presenetljivo preselil na mesto novega državnega sekretarja na ministrstvu za finance, kjer je odgovoren za državno premoženje in svetovalec v kabinetu predsednika vlade Vojmir Urlep.

Iz finančnega ministrstva so sicer že sporočili, da z menjavami v Petrolu nimajo nič in da je finančni minister na dopustu medtem ko naj bi Alojz Stana, ki je Geoplin zapustil sicer v konfliktnem odnosu z Boštjanom Napastom bil neoperativen za takšne akcije, kot je menjava uprave Petrola, ki ima mimogrede takšne prihode kot polovica državnega proračuna. Ni nepomembno, da je Boštjan napast tudi nadzornik SIJ-ja (Slovenske industrije jekla), kjer je v hčerinski družbi SIJ – Acroni zaposlena kot glavna finančnica tudi prva nadzornica Petrola Nada Drobne Popović.

Po nepričakovanem odstopu s položaja članice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) je Nada Drobne Popovič postala finančna direktorica v SIJ- Acroni, hčerinski družbi Skupine SIJ, v večinski lasti Rusov. Z njimi poskuša država že dlje časa uskladiti delničarski sporazum SIJ.

Prav tako pa naj bi v »Operacijo Petrol« bil vključen tudi del stranke SD, predvsem vodja poslanske skupine Matjaž Han. Poleg tega naj bi bili v zgodbo vključeni tudi nekateri krogi, ki sicer niso neposredno povezani s strankarsko politiko SD-ja, so pa izredno vplivni lobisti v ozadju omenjen stranke.

Pri celotni operaciji je še posebej zanimiva vloga Andreja Božiča, člana uprave SDH. Andrej Božič je sicer 21.08 podal odstopno izjavo z mesta člana uprave SDH, ki prične veljati z dnem 1. 12. 2019. Nadzorni svet SDH je odstopno izjavo sprejel in pozval nominacijsko komisijo k nadaljevanju postopka popolnitve uprave. Božič je odstopno izjavo podal na dan, ko je bil za predsednika uprave SDH imenovan Gabrijel Škof, ki je na mandat nastopil s 1. 10. 2019.

Tako je v medijih že včeraj zaokrožilo novo ime predsednika uprave Petrola, Boštjan napast. Boštjan Napast je leta 2011 presenetljivo prevzel vodenje Geoplina, prej pa je bil svetovalec uprave v Petrolu. Poznavalce v energetiki je takrat imenovanje Napasta presenetilo, a so hkrati ugotavljali, da je krog sklenjen, saj je Napast, kot predsednik nadzornega sveta na vrhu Geoplina leta 2006 ustoličil sedanjega člana uprave Alojza Stano.

Alojz Stana je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir strojništva, na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru pa je dokončal študij MBA iz marketinga. Med leti 1990 in 2000 je bil v podjetju MLM zaposlen kot direktor družbe Armal, od leta 2000 do 2006 pa je v podjetju MLM zasedal mesto člana uprave. Družbo Geoplin je kot glavni direktor vodil od leta 2006 do septembra 2011, do januarja 2019 pa je zasedal mesto člana uprave družbe. V obdobju od 2007 do 2014 je bil tudi član nadzornega sveta družbe Plinovodi, sedaj pa je državni sekretar v ministrstva za finance pri Andreju Bertonclju.

Nekateri, ki so bili leta 2011 blizu nadzornikom Geoplina domnevajo, da se je Tomaž Berločnik, predsednik uprave Petrola, s predlogom imenovanja Boštjana Napasta na čelo Geoplina bodisi želel prikupiti takratni novi vladi bodisi hotel zadovoljiti ambicioznega svetovalca, ker bi v drugem primeru lahko zamenjal njega. To pa se je sedaj tudi zgodilo. Za Berločnika je po nekaterih informacijah bil usoden prav ambiciozni nekdanji svetovalec in sedaj šef Geoplina.

Vendar pa Boštjan Napast očitno ni edini kandidat za predsednika uprave Petrola ampak se je v kuloarjih pojavilo novi ime in sicer magister Andraž Lipolt, ki je sicer že zaposlen na Petrolu kot vodja področja za investicije in vzdrževanje. Andraža Lipolta je Slovenski državni holding kot zastopnik delničarja družbe 3. junija 2016 imenoval v nadzorni svet družbe Luko Koper.

Andraž Lipolt je sicer univerzitetni diplomirani inženir strojništva, pred kratkim pa je na Univerzi v Mariboru magistriral s področja ekonomskih znanosti. Svojo delovno pot je začel leta 1995 kot komercialist v Limni, d. o. o., bil v letih 2001-2006 vodje projekta v Petrolu, d. d., v letih 2007-2008 namestnik direktorja sektorja za področje investicij v isti družbi, nato v letih 2007-2008 direktor podjetja Petrol Tehnologija d.o.o. in Geoenergo, d. o. o., v času od 2008-2012 direktor sektorja investicij v Petrolu, d. d., od leta 2012 pa je zaposlen kot direktor področja investicije in vzdrževanje za skupino Petrol.

Pravno mnenje objavljamo v celoti:

Petrol-Ceferin (1)-1
 Petrol-Ceferin (1)-2
 Petrol-Ceferin (1)-3
 Petrol-Ceferin (1)-4
 Petrol-Ceferin (1)-5
 Petrol-Ceferin (1)-6