Janša pismo 28-ih intelektualcev ocenil kot najmočnejšo podporo Pahorju doslej – Kritični levi intelektualci Pahorja postavili ob bok Trumpa, Johnsona in Salvinija
Na Blejskem strateškem forumu, ki je potekal pretekli teden, je predsednik Borut Pahor skupaj z estonsko predsednico Kersti Kaljulaid sodeloval tudi v pogovoru o prihodnosti Evropske unije. Na vprašanje Alija Aslana, nemškega novinarja in televizijca, ki je vodil pogovor o nadaljnji širitvi Evropske unije, pa je Pahor odgovoril, da bi sam potegnil ločnico med državami Zahodnega Balkana na eni ter Turčijo in Ukrajino na drugi strani: “Sam zagovarjam posebni status za Turčijo in Ukrajino in polnopravno članstvo, kar zadeva države Zahodnega Balkana.”
Pahorjeve besede so v javnosti naletele na različne odzive. Najbolj ostro se je odzvala skupina 28 slovenskih intelektualk in intelektualcev različnih akademskih profilov, ki je podpisala pismo, v katerem predsednika Boruta Pahorja poziva k odstopu. V predsednikovem uradu so odgovorili, da gre za že dolgo znano stališče o posebnem statusu teh držav. Janez Janša pa je pismo na Twitterju ocenil kot najmočnejšo podporo Borutu Pahorju doslej.
Najmočnejša podpora @BorutPahor doslej
https://t.co/M96vmVETqU— Janez Janša (@JJansaSDS) September 11, 2019
“S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na Državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave”, je med drugim zapisano v pismu, pod katerega so se podpisali v glavnem levo orientirani in liberalnih intelektualci. Pismo objavljamo v celoti:
“Minuli teden si je predsednik republike Borut Pahor na blejskem forumu privoščil neprimerno, nerazumno, ksenofobno ter za Slovenijo objektivno politično in diplomatsko izjemno škodljivo izjavo, da Turčija in Ukrajina ne moreta računati na polnopravno članstvo v EU.
S tem ni le zanikal svoje poprej izražene podpore evropski perspektivi Turčije, ampak je tudi močno presegel svoje pristojnosti predsednika republike in članice EU. Obenem se je ponovno izkazal za povsem neverodostojnega politika, ki ne more biti deležen zaupanja slovenskih državljank in državljanov, evropskih in mednarodnih partnerjev. Ne nazadnje zaloputnjena vrata EU spodbujajo tudi vzpon avtoritarizma v državah, ki izgubljajo evropsko perspektivo.
Kot že večkrat doslej, je predsednik Pahor tudi tokrat pokazal, da je namesto odgovornega, spoštljivega in dostojanstvenega opravljanja najvišje državne funkcije raje izbral populistične nastope po zgledu Trumpa, Johnsona ali Salvinija. Toda če si zadnji trije lahko privoščijo izrekanje laži, neumnosti in nesramnosti – premišljeno ali nepremišljeno – največkrat brez hujših posledic za njihove “velike” države, se po zgledu “Quod licet Iovi, non licet bovi” majhne države v takih primerih težko izognejo negativnim učinkom.
Ob spoštovanju dogovorjenih pogojev si vstop v EU zasluži vsaka evropska država. Predsednik je s svojim stališčem deloval mimo veljavne “Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije” iz leta 2015 in “Strategije zunanje politike Republike Slovenije” – dokumentov, ki ju je sprejel Državni zbor in sta zavezujoča za vse politične predstavnice in predstavnike v državi. Ravnal je tudi v nasprotju z dokumentom “Slovensko-turško strateško partnerstvo”, ki sta ga podpisala s turškim predsednikom Erdoganom 3. marca 2011 v Ankari. V njem lahko med drugim preberemo: “Predani smo turškemu približevanju Evropski uniji. Turčija bo dejavna v pridružitvenih pogajanjih in procesu reform, Slovenija pa bo še naprej odločna in glasna zagovornica turškega članstva v EU.” Zato smo presenečeni, da se do predsednikove izjave nista opredelila slovenski zunanji minister in predsednik vlade.
Morda taka izjava prispeva ali bo prispevala k slabšim gospodarskim in drugim odnosom z Ukrajino in Turčijo? Če da, pričakovano in upravičeno.
Morda to prispeva k Erdoganovemu zaostrovanju vprašanja neplačevanja obljubljene denarne pomoči EU za načrtovano vzpostavitev varnostnega območja na severu Sirije in odpiranju begunske poti v Grčijo? Če da, pričakovano in upravičeno.
Morda to prispeva k vse manjši verodostojnosti slovenske zunanje politike? Če da, pričakovano in upravičeno.
Morda (tudi) zaradi takih stališč Slovenija ni dobila mesta komisarja za širitev v Evropski komisiji? Če da, pričakovano in upravičeno.
S svojo izjavo predsednik Pahor ni le ponovno degradiral instituta predsednika države, ampak je neposredno ogrozil varnost in blagostanje Slovenije in njenih državljanov. Zaradi tega bi moral kot predsednik republike nepreklicno odstopiti. Če ga bo tudi tokrat izdal čut odgovornosti, pa je zdaj na Državnem zboru, da zoper njega sproži ustavno obtožbo, saj je pri opravljanju funkcije prekoračil svoje pristojnosti, zapisane v 107. členu slovenske ustave”.
Podpisnice in podpisniki:
dr. Slavko Splichal, dr. Boris Vezjak, dr. Svetlana Slapšak, dr. Niko Toš, dr. Maca Jogan, dr. Vlado Miheljak, dr. Rudi Rizman, dr. Primož Šterbenc, dr. Vesna Mikolič, dr. Rajko Muršič, dr. Jože Vogrinc, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mitja Sardoč, dr. Metka Mencin, dr. Zdenko Kodelja, dr. Božidar Flajšman, dr. Renata Šribar, dr. Pavel Zgaga, dr. Darko Štrajn, dr. Danijel Rebolj, dr. Bogomir Kovač, dr. Igor Koršič, dr. Tanja Rener, dr. Gorazd Kovačič, dr. Nenad Čuš Babič, dr. Gorazd Andrejč, dr. Anja Zalta, dr. Miha Fošnarič.
V uradu predsednika republike so v odgovoru na pismo poudarili, da je Pahorjevo mnenje o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru EU domači in mednarodni javnosti znano že vrsto let. Poudarili so še, da je predsednik Pahor imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran.
Odgovor urada predsednika republike na javno pismo:
“Domači in mednarodni javnosti je že vrsto let znano mnenje predsednika republike Boruta Pahorja o posebnem statusu (sui generis) Turčije in Ukrajine v okviru Evropske unije.
Predsednik Pahor je že ob obisku turškega predsednika Erdogana v Sloveniji marca 2015 dejal, da “bi po njegovih besedah zaradi počasnosti pogajalskega procesa veljalo razmisliti tudi o statusu sui generis. A dokler pravni red EU takšnega statusa ne predvideva, si bo Slovenija prizadevala za članstvo Turčije v povezavi”.
Takšno predsednikovo stališče išče rešitve za očiten problem počasnosti, nejasnosti in absorpcijske sposobnosti EU v širitvenem procesu, zlasti z velikima državama.
Predsednik Pahor je imel in ima prav zaradi načelne politične naklonjenosti Turčiji in Ukrajini odlične osebne in politične odnose z njunimi voditelji. Mestoma je bil v domači javnosti zaradi te naklonjenosti celo kritiziran.
Turški zunanji minister je na srečanju v okviru BSF predsedniku Pahorju prenesel željo turškega predsednika Erdogana po njegovem skorajšnjem obisku v Sloveniji. Tudi predsednik Pahor in novi ukrajinski predsednik Zelensky sta se pred kratkim srečala ob robu slovesnosti v Varšavi in se dogovorila za uradno srečanje. V tem smislu je prav mogoče, da bosta predsednika Erdogan in Zelensky uradno obiskala Slovenijo že konec tega leta ali v začetku prihodnjega.”
Od pozvanih se je poleg predsednika države do pisma opredelil le zunanji minister Miro Cearar na Facobooku , ki je v odzivu zapisal, da “je uradno stališče Republike Slovenije jasno in ratificirano v Državnem zboru – Slovenija podpira pogajanja za vstop Turčije v Evropsko unijo. To sem povedal tudi turškemu zunanjemu ministru Mevlütu Cavusogloju, s katerim sem se na bilateralnem srečanju sestal po otvoritveni slovesnosti in panelih Bled Strategic Forum. Izmenjava mnenj med predsednikom republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom preko javnih medijev slovenski zunanji politiki ne bi prinesla nobene koristi, prej nasprotno. Vsa uradna stališča Republike Slovenije so javno dostopna, takoj po srečanju na Bledu pa smo na Slovenian Ministry of Foreign Affairs / Ministrstvo za zunanje zadeve RS stališča pojasnili za več novinarskih hiš.
➡️ Prilagam tudi sporočilo za javnost, ki je bilo na portalu gov.si objavljeno 2.9.2019 in v katerem je stališče glede Turčije jasno zapisano: https://bit.ly/2k7cVnQ
Zanimivo je, da je do polemike prišlo na dan obiska slovenske vladne delagcije v Moskvi, kar ima v kontesktu odnosov med Rusijo in Ukrajino specifičen pomen.
