Nekdanji nemški vojaki z Balkana in Iraka so zahtevali odškodnine zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu
BERLIN – Nekdanji nemški vojaki zahtevajo odškodnino zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu, ki je bil uporabljen med vojaškimi aktivnostmi na Balkanu in Iraku, kar je v Bundestagu spodbudilo frakcijo Alternative za Nemčijo, da je zahtevala mnenje nemške vlade.
Portal T-on line navaja, da je približno 220 vojakov zahtevalo odškodnino zaradi izpostavljenosti uranu, ponovno pa so se odprle razprave o tem, koliko omenjeno strelivo škoduje zdravju.
“Študije Svetovne zdravstvene organizacije in Mednarodne organizacije za atomsko energijo zanikata, da obstajajo kakršna koli posebna tveganja, medtem ko Mednarodna organizacija zdravnikov proti jedrskemu orožju opozarja, da obstajajo negotovosti v objavljenih študijah, zaradi česar pozivajo k preventivni prepovedi uporabe tega streliva, dokler ne bodo zanesljivo ugotovljeni dolgoročni učinki izpostavljenosti,” piše portal.
Nemška vlada je v svojem odgovoru 12. avgusta poudarila, da so bili vso odškodninski zahtevki v preteklih letih zavrnjeni, saj ni bilo dokazano, da so nemški vojaki zaradi stika s tem strelivom utrpeli kakršne koli zdravstvene posledice, ki se je uporabljalo predvsem pri protitankovskih letalskih bojnih zrnih, namenjenih uničevanju oklepnikov.
“Rezultati študije o vplivu osiromašenega urana kažejo, da na lokacijah, kjer se to strelivo uporablja, skorajda ni nevarnosti sevanja, toksikološka tveganja pa lahko nastanejo le v izjemnih okoliščinah, o katerih doslej še niso poročali,” so zapisali na spletni strani nemške vlade.
Avstrijska vojska je na svoji spletni strani prav tako objavila študijo o učinku osiromašenega urana.
“Sklepamo lahko, da lahko samo neposredno vdihavanje snovi v vojnih območjih predstavlja določeno grožnjo za zdravje ljudi,” so poudarili.
Nevarnost se lahko pojavi zaradi kemičnih, ne pa radioaktivnih lastnosti tega materiala in le, če jih v organizem vnesemo v večjih količinah s pomočjo neke raztopine.
“Civilno prebivalstvo, humanitarne organizacije in mirovne sile skoraj da niso vdihovali tovrstno materijo v teh količinah. Vendar pa je res, da se je treba izogibati dolgoročnemu neposrednemu stiku z osiromašenim uranom, kot so kosi streliva,” so še zapisali.