Kdo bi rad “prešvercal” Hrvaško v schengensko območje in zakaj Hrvaška pot v Schengen gre preko Slovenije?
Čeprav Hrvaška nima urejene meje z nobeno od svojih sosed, tudi zaradi trmastega nasprotovanja arbitražnemu sporazumu, ne meje s Slovenijo, ne meje z Bosno in Hercegovino, ne meje s Srbijo in niti Črno goro, v javnosti še vedno odmeva “fake news” o domnevnem izpolnjevanju tehničnih kriterijev za vstop Hrvaške v schenegensko območje, ki so se najprej pojavile v hrvaških medijih, so jih na veliko povzemali tudi nekateri slovenski mediji.
Ob neurejeni meji z BIH pa se je hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović po poročanju izraelskega časopisa Jerusalem Post o torkovem srečanju z izraelskim kolegom Reuvenom Rivlinom zapletla v diplomatski škandal, ki je zanetil spor med Hrvaško in BiH zaradi izjav, po katerih je sosednjo BiH označila za nestabilno državo, ki jo nadzoruje militantni islam.
Novinarka Greer Fay Cashman je namreč za spletno izdajo Jerusalem Posta o srečanju za zaprtimi vrati zapisala, da je Grabar-Kitarovićeva med pogovorom o prebežnikih za BiH dejala, da gre za zelo nestabilno državo, ki so jo v nekaterih pogledih prevzeli ljudje s povezavami z Iranom in terorističnimi organizacijami.
“Državo nadzoruje militantni islam, ki prevladuje pri narekovanju agend,” je Jerusalem Post na spletu povzel izjave hrvaške predsednice.
Ob tem se postavlja logično vprašanje, kje bi potekala schengenska meja, ki bi bila hkrati zunanja meja Evropske Unije. Še več, potem ko se je pojavil zaplet z implementacijo arbitražnega sporazuma, je Junckerjeva komisija napovedala, da v EU ne bodo več sprejemali držav z neurejenim mejami, kar pomeni, da Hrvaška, če bi veljale Junkerjeve besede ob vrhuncu krize zaradi spora okoli arbitražnega sporazuma, po sedanjih kriterijih ne bi mogla vstopiti niti v EU kaj šele v scengensko območje EU.
Seveda ne preseneča, da je hrvaška politika preko Večernjega lista plasirala ali bolje rečeno testirala teren, po katerem bi pritiskala na odhajajočo Junckerjevo komisijo, naj pred svojim odhodom dobesedno Hrvaško “prešverca” v schengensko območje. Kot so pred dnevi poročali nekateri mediji, so predstavniki posebne schengenske evalvacijske komisije hrvaško kopensko mejo z Bosno, Črno goro in Srbijo ponovno pregledali maja letos. Rezultati slednjega še niso znani, neuradno pa Hrvaška pogojev za vstop v schengensko območje še zdaleč ne izpolnjuje – to pomeni, da še naprej ostajajo priporočila iz leta 2017, ko je bila opravljena zadnja evalvacija.
Predvsem naj bi bilo problematično varovanje zelene meje, infrastruktura in oprema mejnih prehodov, uvedba ustreznih sistemov nadzora ter premajhno število policistov. Dokaze o tem, da je s hrvaškim varovanjem meja nekaj hudo narobe, pravzaprav Evropa in Slovenija dobivata dnevno z ilegalnim prestopi meje, kjer Hrvaška očitno ni sposobna zadržati pritiska migrantov predvsem iz Bosne in Hercegovine in Srbije, niti ni sposobna zadržati njihovih ilegalnih prehodov v Slovenijo.
Ob tem je najbolj presenetljivo to, da prav tisti mediji in politiki, ki dnevno preštevajo migrante na meji, ki jih Hrvaška mirno spušča na svoje ozemlje in usmerja proti Sloveniji, najbolj podpirajo vstop Hrvaške v schengensko območje in jo hvalijo, kako dobro je hrvaška policija pripravljena na vstop v schengensko območje in kako bi bolje varovala zunanjo mejo pred nezakonitimi prehodi, kljub dejstvu, da migrante že sedaj ne more zadržati, pa jih verjetno tudi v Schengnu ne bi.
Čeprav se je informacija o domnevnem izpolnjevanju tehničnih kriterijev za vstop Hrvaške v Schengen pojavila tik pred obiskom nove predsednice Evropske komisije v Zagrebu, kar je razumljivo glede na prepletenost nekaterih hrvaških medijev z njihovo tajno službo, ki je samo podaljšek vladajoče politike HDZ-ja, pa je toliko bolj nerazumljivo, da so informacijo nekritično povzemali nekateri slovenski mediji.
Celo nova predsednica Komisije, ki te dni obiskuje nekatere članice EU, kjer nadaljuje pogovore z voditelji članic Unije o svoji novi ekipi in programu, je bila pri vprašanju hrvaških prizadevanj za prevzem evra in vstop v scengensko območje diplomatsko vljudna, a previdna. Dejala je, da zelo ceni prizadevanja, ki jih je pokazala Hrvaška pri vstopanju v evrsko in schengensko območje, vendar ob tem dodala, da o tem odloča Evropski svet in da se morajo s tem strinjati vse članice Evropske Unije. “Zelo cenim velik napor, ki ga je naredila Hrvaška” v procesu vstopanja v evroobmočje in schengensko območje, ki potrebuje soglasno podporo v Svetu EU.
Čeprav si je Hrvaška vlada za cilj zastavila, da v schengensko območje vstopi do leta 2020, torej do hrvaškega predsedovanja EU, hrvaški mediji, ki se sklicujejo na diplomatske vire blizu Evropske komisije, pa poročajo o tem, da je Hrvaška uspešno prestala evalvacijo zadnjega od osmih poglavij, uradna potrditev odhajajoče Evropske komisije pa da bo prišla septembra, hrvaško pripravljenost za vstop v scengensko območje dnevno demantirajo prav množični ilegalni prestopi migrantov predvsem čez porozno mejo z Bosno in Hercegovino.
Hrvaška naj bi tako po njihovih navedbah že zaključila obsežen in dolgotrajen postopek prilagajanja in izpolnjevanja tehničnih zahtev za vstop v schengensko območje in dobila zeleno luč za vstop v Schengen. Ob tem se zastavlja logična ugotovitev, ki jo je te dni mogoče prebrati v številnih komentarjih na družbenih omrežjih, če že sedaj sosedje ne morejo zadržati migrantov, jih tudi v Schengnu ne bi.
Novinar Reporterja Aleš Žužek pa je te dni na Twitterju zapisal: “Zgodovina se ponavlja. Tako kot je hrvaška oblast leta 1991 križem rok opazovala prodiranje tankov JLA s hrvaškega ozemlja proti Sloveniji, zdaj križem rok opazuje prodiranje nezakonitih migrantov čez hrvaško ozemlje proti Sloveniji”. Opazko je retvital predsednik opozicijske SDS, ki je ost kritike glede ravnanja hrvaške oblasti obrnil na slovensko vlado.
Žal danes protislovenska @vladaRS počne podobno https://t.co/U5iMcKsCT6
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 30, 2019
Ob tem se postavlja logično vprašanje, kdo poskuša Hrvaško dobesedno “prešvercati” v schengensko območje in komu je v interesu, da bi Slovenija stregla hrvaškim lobističnim solo akcijam? Diplomatsko sporočilo slovenske vlade, ki ga je potrebno prebirati med vrsticami, da “Slovenija sicer podpira vstop Hrvaške v schengensko območje, hkrati od vseh kandidatk za vstop v schengensko območje pričakuje, da bodo izpolnile vsa ustrezna merila za vstop v sistem, ki veljajo za vse, in se bodo držale splošnih načel in vrednot Evropske unije, kot so vladavina prava, spoštovanje načel in določil mednarodnega in evropskega prava ter podpisanih dogovorov,” z drugimi besedami pomeni, da brez implementacije arbitražnega sporazuma ne bo vstopa Hrvaške v schengensko območje.
Sicer pa je ne družbenih omrežjih že mogoče prebrati, da bo v primeru slovenskega veta na vstop Hrvaške v schenegsko območje le ta začela nadzorovati koridor do Severnega Jadrana oziroma Luke Koper kot povračilni ukrep in začela zaustavljati ladje in za to v arbitražnem sporazumu pravzaprav v resnici gre. Hrvaška ne želi implementirati arbitražnega sporazuma, saj bi s tem izgubila možnost nadzora Slovenije pri dostopu na odprto morje.