Naslednji britanski premier bo verjetno izgubil Škotsko

Vse več se govori o morebitnem novem referendumu o škotski neodvisnosti, saj brexit postavlja negativna vprašanja o definiciji Velike Britanije.

Medtem ko kandidati za naslednjega britanskega premiera zagotavljajo, da bo Britanija izstopila iz Evropske unije do 31. oktobra s sporazumom ali brez njega, se Škoti soočajo z močno izbiro: ali naj ostanejo z Angleži in njihovo različico nacionalizma ali ponovno odprejo vprašanje o neodvisnosti Škotske.

Škotska premierka Nicola Sturgeon je v pogovoru za Euraktiv dejala, da bo “trd” brexit še povečal možnost “razglasitve neodvisnosti Škotske”.

Povedala je, da bodo v primeru brexita brez soglasja Škoti prej glasovali za odcepitev, ker bi to videli kot “nujnost, ne pa željo”, da bi se rešili pred škodo, ki bi lahko nastala.

Škotska dilema je najbolj opazna v škotskem glavnem mestu. Mesto Edinburg s približno pol milijona prebivalcev je imelo odločilno vlogo na prejšnjem referendumu o neodvisnosti leta 2014, ko je Škotska kljub vsemu glasovala “proti”.

Vendar pa dve leti kasneje je 74 odstotkov volivcev Edinburga nasprotovalo brexitu, kar je bila največja podpora gibanju za ostanek v EU v celotni Veliki Britaniji.

Škotska premierka Nicola Sturgeon

Zdaj se zdi, da je nagib Edinburga za ostanek v Združenem kraljestvu vse bolj nevzdržen za mesto s tako dolgoletnimi evropskimi povezavami in industrijo finančnih storitev, ki bo trpela posledice po brexitu, piše Bloomberg.

Razdelitev med severnim in južnim delom Združenega kraljestva se kaže v besedah “drugi referendum”. V Angliji opozarjata na ponovno glasovanje o brexitu; na Škotskem pa omenjeni besedi pomenita, da je treba narediti še en poskus ločitve od preostalega dela Združenega kraljestva. Škotska vlada, ki jo v zadnjih 12-ih letih vodi Škotska nacionalna stranka (SNP), ki se zavzema za neodvisnost, meni, da je le vprašanje časa, kdaj se bo njihov britanski kolega v Londonu odločil prepovedati še en referendum o neodvisnosti. Tiskovni predstavnik administracije v Edinburgu meni, da se bo politika Velike Britanije, ki blokira ponovitev referenduma iz leta 2014, dokazala kot demokratično nevzdržna.

“Obstaja definitivna rast podpore neodvisnosti,” je dejal Simon Pia, nekdanji direktor za komunikacije Laburistične stranke v škotskem parlamentu, ki je bil vključen v kampanjo glasovanja proti neodvisnosti leta 2014. Zdaj je predavatelj na Univerzi v Edinburgu, od takrat pa si je premislil in je zdaj za neodvisnost Škotske, predvsem zaradi tega, kar vidi vedno večjo politično in kulturno vrzel med Škotsko in njeno južno sosedo.

Medtem ko je angleška politika razdeljena glede vprašanja ostanka v EU, so škotske stranke razdeljene glede vprašanja bivanja v Veliki Britaniji. Pia pravi, da so njegovi učenci zdaj večinoma za neodvisnost, vendar ne nujno za vodilno stranko SNP. Za njih je prehod iz decentralizirane škotske uprave na neodvisnost naravna progresija, ki jo bo verjetno pospešila izbira probrexitarnega konzervativnega voditelja, kot je Boris Johnson, ki je še “bolj odtujen” od Škotov.

Ne glede na to, ali verjamejo, da si Škotska lahko privošči, da ostane sama ali ne – o tem se odvijajo ostre razprave – obstaja veliko stvari, ki Škotsko in njenih 5,4 milijona prebivalcev razlikujejo od ostale države. Tri škotske banke imajo pravico tiskati svoje bankovce, ki so oblikovani na edinstven način (kar obremenjuje trgovce v Londonu); država ima svoj pravni sistem, poseben izobraževalni program in televizijske kanale, od katerih je eden v galskem jeziku. Vlada je Škotom zagotovila brezplačno šolanje na državni univerzi in brezplačna zdravila, ki so predpisana. V Angliji je vse to plačljivo.

Boris Johnson, kandidat za britanskega premierja

Proračunski rezi, ki so zaznamovali Veliko Britanijo po finančni krizi in spodbudili populistični upor, ki je sprožil glasovanje o brexitu, na Škotskem niso bili sprejeti. Ko je Škotska dobila več finančnih pooblastil kot koncesijo s strani Londona, da bi poskusila zatreti razpravo o neodvisnosti, so morali davkoplačevalci višjega ranga plačati več kot njihovi angleški in valižanski kolegi, da bi podprli javne storitve. Vladna SNP si je prizadevala ustvariti zgodbo o vključujočem socialno-demokratičnem nacionalizmu, kjer so tujci dobrodošli, da živijo in delajo na Škotskem, predvsem kot osebje v turizmu in gostinstvu – kar je v ostrem nasprotju s pritiskom konzervativne vlade Združenega kraljestva, da bi omejila priseljevanje.

Poleg tega obstajajo velike zgodovinske razlike med Škotsko in Anglijo, ki sta se v preteklosti pogosto medsebojno vojskovali.

Medtem ko je bil Wales v 13. stoletju podrejen Angliji in je postal njena kneževina, je Škotska ostala suverena država vse do zavezništva z Anglijo leta 1707, po vojnah in pogajanjih. Ta sporazum so podprli plemiči, ne pa tudi škotski narod.