(VIDEO) Kdo bo gradil drugi tir? – Po sredini odobritvi kredita za 1,2 milijarde evrov vreden državni projekt 2. tir so domači gradbinci v nizkem startu, nekateri pa si že manejo roke

“Meni se čudno zdi, da ljudi ta slovenska infrastruktura ne zanima. Drugače se toliko pogovarjajo o vsem, pa kritizirajo, da bi pa danes prišli poslušat dejansko s prvega mesta, ker toliko direktorjev slovenske infrastrukture že dolgo niste na kupu videli,” se je v sredo minuli teden jezil predsednik ZDUS-a Janez Sušnik zaradi slabe obiskanosti okrogle mize o razvoju slovenske infrastrukture, ki je potekal v okviru Dni medgeneracijskega sožitja.

V dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču so se minulo sredo zbrali tako rekoč vsi, ki držijo v rokah škarje in platno v slovenski infrastrukturi. Poleg ministrice za infrastrukture Alenke Bratušek so za skupno mizo sedeli še generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Dušan Zorko, Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic, predsednik uprave DARS-a Tomaž Vidič in predsednika uprave Luke koper Dimitrij Zadel.

Okrogla miza je potekala v istem času, ko je Odbor direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) na seji odločal o posojilu za projekt drugi tir Divača-Koper v višini do 250 milijonov evrov, vendar informacija o odobritvi posojila še ni bila javno objavljena.
Tako je ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na okrogli mizi še govorila o pričakovanju, da bo EIB pokazala zeleno luč. “Evropska komisija je dala pozitivno mnenje, zato sem prepričana, da naša država upravičeno pričakuje, da bo EIB pristopila k projektu,” je poudarila. Pozitivno odločitev EIB je sicer pričakoval tudi generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Dušan Zorko, čeprav so bili v projektnem podjetju pripravljeni tudi na “plan B” in bi 2TDK tako posojila iskala pri komercialnih bankah.

Vendar že čez dobro uro je bilo ugibanj konec in celotno dogajanje se je iz Gospodarskega razstavišča premaknilo na sedež ministrstva za infrastrukturo na Langusovi, kjer je potekala novinarska konferenca ministrice.

“Smo veseli, nismo evforični, ker smo pravzaprav takšno odločitev pričakovali, projekt je pomemben za Slovenijo, za regijo, podprla ga je Evropska komisija, tako, da si jaz osebno sploh nisem znala predstavljati, da bi Evropska investicijska banka temu projektu rekla ne,” je povedala Bratuškova.

Da je EIB prepoznala pomen projekta za regijo, je izpostavil tudi Dušan Zorko. S posojilom, ki ga je odobrila Evropska investicijska banka, je drugi tir med Divačo in Koprom po besedah generalnega direktorja 2TDK Dušana Zorka postal evropski projekt. Zorko je pojasnil, da bodo v naslednji fazi z EIB tekla pogajanja glede določb posojilne pogodbe. Bratuškova je ob tem pojasnila, da se s podpisom ne mudi. “S posojilom se je mudilo predvsem zaradi zaprtja finančne konstrukcije in zato, da niso ogrožena evropska sredstva v višini 109 milijonov evrov,” je pojasnila.

Pogoj, ki ga je za odobritev posojila postavila EIB, je državno poroštvo. Zakon je pripravljen, po oceni Bratuškove pa bo za njegovo sprejetje doseženo politično soglasje. “Podjetje 2TDK je del sektorja država in bi bilo zelo neodgovorno ga siliti, da najema posojila brez državnega poroštva, ker so to praviloma državna posojila, za bilanco države pa se ne spremeni nič,” je pojasnila.

Zakon mora biti sicer po njenih besedah sprejet pred podpisom pogodbe, za kar je po njenih zagotovilih časa še dovolj. Ob tem je ministrica ponovila, da dolg podjetja 2TDK sodi v sektor država “s poroštvom ali brez poroštva”.

“Poroštven zakon mora biti sprejet pred podpisom pogodbe, ne vem, če je rok do konca leta. Črpanje sredstev po kreditni pogodbi je predvideno šele leta 2021 ali pa celo leta 2022 tako, da časa je dovolj. Ampak še enkrat bi rada jasno povedala, kar se tiče poroštvenega zakona, da se s sprejemom poroštvenega zakona, jaz sem prepričana, da soglasje politično bo, se za bilance države nič ne spremeni. Dolg podjetja 2TDK paše v sektor država s poroštvom ali brez poroštva. to se mi zdi zelo pomemben podatek. In še enkrat s poroštvom so posojila cenejša,” je skušala Bratuškova pomiriti novinarje zaradi zahteve EIB po državnem poroštvu.

Projekt drugi tir je sicer ocenjen na nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov. V državnem proračunu je za projekt predvidenih 400 milijonov evrov za dokapitalizacijo podjetja 2TDK. Kot je finančno konstrukcijo še strnila ministrica, je 250 milijonov predvidenih evropskih sredstev, 250 milijonov evrov s strani najemodajalcev, 167 milijonov evrov posojil komercialnih bank, še 122 milijonov evrov pa bo država zagotovila s pobranim pribitkom k cestnini za tovorna vozila na določenih avtocestnih odsekih.

Odbor direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) je na današnji seji odobril posojilo za projekt drugi tir Divača-Koper v višini do 250 milijonov evrov, na hišni banki EU. Zdaj bodo nosilci projekta z EIB začeli tehnične pogovore o oblikovanju posojilne pogodbe.

Odbor direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) bi moral sicer o posojilu za drugi tir odločati 9. aprila, a so uradno nekaj točk dnevnega reda zamaknili zaradi dolgih dolgih razprav, povezanih z brexitom.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na okrogli mizi o razvoju slovenske infrastrukture, ki je potekal v okviru Dni medgeneracijskega sožitja, izrazila pričakovanje, da bo EIB pokazala zeleno luč. “Evropska komisija je dala pozitivno mnenje, zato sem prepričana, da naša država upravičeno pričakuje, da bo EIB pristopila k projektu,” je poudarila.

Z zeleno lučjo EIB je zaprt pomemben del finančne konstrukcije projekta, za katerega je potrebnih nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov, ovir za njegovo gradnjo ni več. Že prvi razpisi pa, kot je te dni razril Siol nakazujejo, da največjim domačim gradbincem, ki so pri projektu obetali največji kos pogače, morda ne bo šlo vse po načrtih. Te jim utegneta pokvariti ptujska gradbena skupina Nival in Jurij Krč, prvi mož telekomunikacijskega operaterja T-2.

Kdaj bo podjetje 2TDK sprejelo odločitev o izbiri izvajalca za most čez Glinščico, za zdaj ni znano. V vmesnem času pa bodo oči velikih domačih gradbincev uprte v projekt gradnje vzhodne cevi predora Karavanke. Gre za prvo večje presenečenje v boju za posle na drugem tiru, ki ga EIB ocenjuje na okrog 1,2 milijarde evrov. Pri teh so za velike favorite vsaj zaradi dveh razlogov veljali Kolektor, Riko in Pomgrad.

Na razpis za most čez Glinščico tako ponudbe ni oddalo nobeno od preostalih velikih podjetij, ki v zadnjih dneh sodelujejo pri obnovi domače železniške infrastrukture: CGP Darija Južne, Železničarsko gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP), Gorenjska gradbena družba (GGD) ali GH Holding Blaža Miklavčiča, iz katerega je konec lanskega leta v upravo podjetja 2TDK prišel Marko Brezigar.

Skupina Kolektor, v kateri ima glavno besedo Stojan Petrič, namreč skupaj s sarajevsko družbo Euroasfalt že zdaj opravlja 15 milijonov evrov vredna pripravljalna dela na trasi drugega tira. Družba Kolektor Koling vodi konzorcij za 47 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge med Celjem in Rimskimi Toplicami. Družba Kolektor CPG je član konzorcijev za nadgradnjo prog Poljčane–Slovenska Bistrica (27 milijonov evrov) in Maribor–Počehova (55 milijonov evrov).
V obeh konzorcijih sodeluje tudi Pomgrad, ki sam vodi konzorcij za 44 milijonov evrov vredno modernizacijo proge med Pesnico in Šentiljem.

Riko pa je direkcija za infrastrukturo že dvakrat izbrala kot najugodnejšega ponudnika za 63 milijonov evrov vredno železniško postajo Pragersko, ki bi jo gradil skupaj z rusko družbo RZD International. Kot piše Siol se bo tudi na drugem tiru očitno nadaljevala praksa povezovanja največjih domačih gradbincev – vsaj pri projektih, za katere ne potrebujejo referenc tujih gradbenih družb. Slika bo vsekakor bolj jasna po tem, ko bo objavljen tudi javni mednarodni razpis za gradnjo predorov.

Za gradnjo predorov praktično nobeden od domačih gradbincev po nizu propadov nekdanjih velikih slovenskih gradbenih podjetij nima referenc. Projekt drugi tir pa po vrednosti 1,2 milijarde evrov praktično presega letne prihodke celotnega gradbenega sektorja v državi. V preteklosti ob gradnji avtocestnega križa so slovenska gradbena podjetja v boju proti tuji konkurenci, ki je dobila zgolj nekaj projektov (predora Trojane in Rebernice), na javnih razpisih zmagovala z najnižjimi ponudbami.

Projekti pa so bili na koncu nekajkrat dražji zaradi številnih aneksov k pogodbam. Na 27,1 kilometra dolgi trasi drugega tira bo 8 predorov, 2 viadukta, 2 mosta in ena galerija, zato bodo ključni postopki za izbor izvajalca za glavna gradbena dela na projektu, ki pa naj bi ga dobili z mednarodnim razpisom.