(VIDEO) Maratonci tečejo zadnji krog – Fotoshooting na Bavarskem dvoru pred evropskimi volitvami

Na Bavarskem dvoru, na sedežu Republiške volilne komisije so včeraj svoje liste vložile štiri stranke, tri parlamentarne in ena neparlamentarna SDS in SLS, SAB in LMŠ in novo-ustanovljena Domovinska liga, danes pa še SD in Desus ter Zedinjena Slovenija. Kot prvi so liste že prejšnji teden vložili v SNS in Dobri državi. Od pomembnih strank, ki računajo na mesto evropskega poslanca, sta tako ostali le še Levica, ki še zbira podpise ter SMC, ki bosta svoji listi vložili do konec tega tedna, saj se v petek 26 maja opolnoči izteče rok za vložitev kandidatnih list.

Stranke in liste imajo za nagovarjanje volivcev mesec dni časa, do 24. maja opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Volilna kampanja sicer traja že nekaj mesecev tako, da smo bili že včeraj praktično ob vložitvi list priča predvolilnim nagovorom strank, vendar bo odločilen zadnji mesec, ko se začenjajo volilna soočanja, ki jih bosta zaenkrat izvedli samo POP Tv in RTV Slovenija.

Ključna bo namreč mobilizacija volivcev oziroma volilna udeležba, ki je bila leta 2004 na prvih volitvah za evropski parlament pri nas dobrih 28.35 odstotna, leta 2009 za pol odstotka višja in sicer 28.37 odstotna in leta 2014 manjša in sicer 24.55 odstotna. Leta 2014 je bila nižja volilna udeležba le na Slovaškem 13,5 odstotna, Češkem 18,20 in Poljskem 23,83 odstotna medtem, ko je bila v ostalih državah 27-tih državah članicah plus Hrvaški višja.

Volilna udeležba po posameznih državah v odstotkih od prvih volitev leta 1979, ko je bila povprečno 61,99 odstotna, je recimo leta 2014 padla za nekaj manj kot 20 odstotkov in sicer na 24,61 odstotka, kar pa je je še vedno skoraj polovico kot na zadnjih evropskih volitvah v Sloveniji. Letos je vsekakor pričakovati večji odstotek volilne udeležbe pri nas kot leta 2014, vendar je težko pričakovati, da bi se približali evropskemu povprečju, to je dobrim 40 odstotkom.

Za politične stranke bo v kampanji pred evropskimi volitvami ključnega pomena mobilizacija njihovega volilnega telesa. Ali poudarjanje prelomnega trenutka za prihodnost EU bistveno vpliva na dvig volilne udeležbe pri nas, kjer je volilna udeležba med najnižjimi v EU, bi lahko vsaj za zdaj odgovorili pritrdilno.

Po drugi strani pa dejstvo, da bodo stranke za evropske volitve porabile relativno skromna finančna sredstva in se ne bodo razmetavala kot pri parlamentarnih volitvah. Stranke v kampanjo vstopajo s skromnejšimi finančnimi sredstvi kot pred parlamentarnimi volitvami in poudarjajo, da bodo stavile predvsem na neposreden stik z volivci. Za financiranje kampanje za volitve v Evropski parlament sicer posamezne liste ne smejo preseči 0,40 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi, kar pomeni približno 680.000 evrov.

Med strankami, ki so za državno tiskovno agencijo razkrile višino sredstev, ki jih nameravajo porabiti, bodo v kampanjo največ vložili v SDS, kjer ocenjujejo, da jih bo stala okrog 200.000 evrov. V vodilni stranki vladne koalicije pa, kot so včeraj na neformalnem brifingu razkrili prvi možje stranke, ostajajo nekje v rangu dosedanjih kampanj. Tudi tokrat ne bodo imeli zunanjega organizatorja kampanje, je povedal Šarec. V kampanji ne nameravajo porabiti pretiranih sredstev, o številki pa prvak LMŠ-ja ni želel govoriti.

Šarec sicer ne pripisuje posebnega pomena vprašanju razmerij v vladi po evropskih volitvah, saj jih ne morejo primerjati z državnozborskimi, na podlagi katerih je bila sestavljena vlada. Tako ne pričakuje, da bi se zaradi izida v vladi začela večja trenja, kot so “že morda kdaj bila”. Tudi vprašanja kandidature za komisarja po Šarčevih navedbah še niso odpirali, saj da je treba počakati na izide.

Glede anket je Šarec dejal, da bodo prava anketa volitve 26. maja, vse dogajanje v vmesnem času pa je po Šarčevem mnenju morda dobro za komentatorje, “da niso brez dela”.

Nosilec skupne kandidatne liste SDS in SLS Milan Zver je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede konkurence na desnici ocenil, da je desnosredinski pol manj razdrobljen, nič pa ne kaže, da bi se leva sredina kaj bolj konsolidirala. Zato imajo po njegovih besedah na prihajajočih volitvah izhodiščno prednost desnosredinske stranke.

“Desnosredinski pol je manj fragmentiran, to je že dejstvo in to se je videlo že na prejšnjih volitvah in tudi sedaj ne kaže nič, da bi se leva sredina bolj konsolidirala tako, da imajo eno izhodiščno prednost desnosredinske stranke na teh volitvah. Računam tudi na novo Slovenijo nisem pa prepričan, da lahko kakšna novoustanovljena stranka (pri čemer je imel v mislih Domovinsko ligo) tako hitro uspejo. Nenazadnje jih tudi ankete ne zaznavajo”

Ko smo včeraj novinarji dolge ure čakali pred volilno komisijo, je bilo seveda poleg nove zvezde med strankami Domovinske lige ključno vprašanje ali bi lahko SLS z Bogovičem in Kanglerjem na listi SDS-a s preferenčnimi glasovi dobil mesto evropskega poslanca. To i bilo vsekakor presenečenje, ki pa ne bi bilo prvo, saj je recimo Bogovič leta 2014 na skupni listi SLS in NSi z osmega mesta preko preferenčnih glasov prišel v parlament.

In sedaj še k Domovinski ligi, ki bo na evropskih volitvah nastopila s štirimi poslanci. Novinarji včeraj niso spraševali, kako jim je uspelo zbrati 1000 podpisov oziroma kdo jih financira in jim daje logistično podporo. Na Twitterju pa so se medtem pojavili zapisi, da so glasove enostavno kupili od SLS-a, ki je dolgo kolebal ali naj naj nastopiš samostojno v drugačni kombinaciji. “Nikomur ne bomo jemali, za nas bodo glasovali tisti, ki jim je mar za domovino, za Slovenijo. Tisti, ki verjamejo, da je naloga slovenske države skrb za varnost in blaginjo slovenskih državljanov, ne pa migrantov,” je prepričan predsednik stranke Bernard Brščič.

“Tisti, ki želijo ohraniti Slovenijo kot domovino Slovencev in Evropo domovino Evropejcev, bodo resno premislili, ali dati glasove obstoječemu bruseljskemu kartelu oziroma njihovim predstavnikom v Sloveniji ali pa se bodo odločili za alternativo, za DOM,” je še ocenil nosilec liste.

V ozadju špekulacij o rezultatih evropskih volitev pa so že tudi ugibanja o komisarju, kjer je danes zanimivo evropska komisarka Violeta Bulc na Brdu sklicala vse koalicijske stranke. Na vprašanje, ali ima Bulčeva kakšne možnosti za evrokomisarko, so se v največji vladni stranki samo nasmihali, kar smo po dodatnih preverjanjih ocenili kot “nobenih možnosti”, saj njen mandat primerjajo recimo z Tajanijevim, ki je po njihovi oceni naredil bistveno več kot Bulčeva.

Tudi Alenka Bratušek z Angeliko Mlinar, ki je včeraj prav tako vložila kandidatno listo za evropske volitve ima za sabo bolečo evrokomisarsko kandidaturo, ki je očitno še ni pozabila. Čeprav je po tem, ko se je Marjan Šarec in LMŠ odločil za samostojen nastop, skupaj z Mirom Cerarjem pred kamerami napovedala skupni nastop, je vse ostalo pri napovedi, saj sta stranki potem takoj začeli oblikovati samostojni strankarski listi.

Lojze Peterle je včeraj za novinarje naredil reprizo nastopa z ustno harmoniko, ki jo je imel v žepu tudi ob vložitvi kandidature. Cilj NSi na evropskih volitvah je vrniti zaupanje v EU, je ob vložitvi kandidature povedala nosilka liste Ljudmila Novak. “Na listi smo izkušeni kandidati, tudi z evropskimi izkušnjami, zato vemo, da Evropa v teh prelomnih časih potrebuje izkušene politike. Tiste, ki bodo delovali konstruktivno, povezovalno in ki bodo iskali rešitve za prihodnost,” je opozorila.

“Mi si ne želimo razbijati Evrope, mi ne želimo graditi na sovraštvu in strahu, mi želimo graditi na upanju in povezovanju. To je ključna usmeritev, ki se je bomo držali v prihodnjem mesecu volilne kampanje,” je napovedal predsednik NSi Matej Tonin.

Cilj NSi na evropskih volitvah je vrniti zaupanje v EU, je ob vložitvi kandidature povedala nosilka liste Ljudmila Novak. “Na listi smo izkušeni kandidati, tudi z evropskimi izkušnjami, zato vemo, da Evropa v teh prelomnih časih potrebuje izkušene politike. Tiste, ki bodo delovali konstruktivno, povezovalno in ki bodo iskali rešitve za prihodnost,” je opozorila.

“Mi si ne želimo razbijati Evrope, mi ne želimo graditi na sovraštvu in strahu, mi želimo graditi na upanju in povezovanju. To je ključna usmeritev, ki se je bomo držali v prihodnjem mesecu volilne kampanje,” je napovedal predsednik NSi Matej Tonin.

V kontekst včerajšnjega maratona pred evropskimi volitvami SD je seveda potrebno uvrstiti tudi volilno konvencijo SD, ki je potrdila kandidatno listo za evropske volitve in manifest Hočemo Evropo – drugačno, napredno, solidarno, pravično. Po besedah nosilke liste Tanje Fajon merijo na dva poslanska mandata. Prvak SD Dejan Židan pa je dejal, da Evropa ni idealna, a boljše možnosti, kot je EU, nimamo in je pomembno, da se zanjo borimo. Po njegovih ocenah so edina stranka na levem in sredinskem političnem polu, ki raste na terenu, kar je “neverjetna odgovornost, a obenem tudi neverjetna priložnost”. SD bo sicer listo vložila danes, prav tako tudi Desus in Zedinjena Slovenija, kjer bo kandidiral za evroposlanca samo predsednik stranke Andrej šiško.