Vse fronte Janeza Janše in Marjana Šarca
Intenzivno dogajanje na domači politični sceni so v opozicijski SDS ob podpori Nove Slovenije včeraj kronali s predlogom ustavne presoje proračunskih dokumentov. Ključni dokument Šarčeve vlade – rebalans proračuna – naj bi bil protiustaven, zato sta Janševa SDS in Toninova NSi ustavnim sodnikom predložili zahtevo za oceno ustavnosti vladnega finančnega načrta za letošnje leto. Pri tem se naslanjajo na opozorila fiskalnega sveta, da je vlada javno porabo prenapihnila za 270 milijonov evrov in s tem kršila z ustavo zapovedano fiskalno pravilo o uravnoteženosti javnih financ.
V igri številk, kjer opozicija vladi oziroma finančno ministrstvo očita primanjkljaj, pa pri Šarcu Širclju očitajo zavajanje, ko je namigoval na proračunski primanjkljaj oziroma minus v državni blagajni za 270 milijonov, čeprav je v državni bilanci predvidenih na koncu leta za 194 milijonov plusa. Fiskalni svet pa je zahteval še dodatnih 270 milijonov presežka, kar je Šarčeva vlada seveda zavrnila.
Seveda bo zanimivo, kako se bo odločilo ustavno sodišče. Če bo sedanji sestav sprejel zahtevo za ustavno presojo praktično vseh proračunskih dokumentov, saj je rebalans letošnjega proračuna po njihovem mnenju protiustaven in bi pritrdilo predlagateljem, bi bil to lahko uvod v politično krizo z nepredvidljivimi posledicami in hud udarec za kredibilnost predsednika vlade Marjana Šarca in seveda celotne koalicije.
Spomnimo, novembra leta 2013 je ustavno sodišče v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec, soglasno sprejelo odločbo, da Zujf po oceni ustavnega sodišča glede plačila zdravstvenih storitev vojnim veteranom ni protiustaven.
Kako se bo odločilo ustavno sodišče v sedanji sestavi, bo v prihodnjih mesecih verjetno ena najbolj pomembnih odločitev za vlado in koalicijo. Seveda pa ustavna presoja ni edina bitka, ki jo vodi opozicija oziroma predvsem SDS in Janeza Janša.
Janša je Šarcu odprl več front in sicer, spomnimo na dogajanje v zdravstvu, povezano predvsem z dramo glede družinskih zdravnikov, potem dogajanje v vojski, zaradi zamenjave poveljnika poveljstva sil SV brigadirja Mihe Škerbinca, ki je blizu opoziciji in vse bolj postaja jasno, da je bil prav on tisti, ki naj bi informacije o bolezni načelnice generalštaba spravil v javnost.
Poleg tega je še vedno sveža afera Patergate, ki je mediji praktično ne obdelujejo več. Veliko vprašanje pa je, ali se bo SDS oziroma Janša odločil, ali naj zgodbo pelje naprej s parlamentarno preiskavo, ki naj bi preiskovala morebitno zlorabo Sove v politične namene, ali pa se bo začela zgodba umirjati. Če pustimo ob strani celotno dogajanje, povezano s tem, kako je bila zgodba plasirana v javnost in kdo je komu dal posnetke in sledimo zgolj patriotskim igram in čustvom, uperjenim proti Hrvaški zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti, povezane z implementacijo arbitražnega sporazuma, je seveda veliko vprašanje, ali se Janši izplača do konca odpirati afero, v kateri se nakazuje preiskava celotnega dogajanja od afere Pirangate, vključno s preiskavo ozadja snemanja pogovora. Vsekakor bo v komisiji za nadzor nad tajnimi službami zanimivo pričevanje Simone Drenik, ki jo lahko na posnetkih slišimo vsaj za deset nivojev glasneje kot Sekolca.
Čeprav bi opozicija raje preiskovala samo odgovornost Sekolca, se bo seveda postavilo vprašanje, ali je pogovore res posnela hrvaška obveščevalna služba, ali pa so bili posnetki narejeni kar v kuhinji Simone Drenik. Zanimivo je, zakaj do sedaj ni bila narejena glasovna forenzična analiza prisluhov, kar bi, v kolikor ni ustreznih strokovnjakov doma, naredila katera od tujih služb ali studiev, ki bi hitro ugotovili, da famozni posnetki niso nastali v produkciji katere od tujih tajnih služb, ampak so bili posneti kar doma v kuhinji Simone Drenik.
Ampak, pustimo času čas. V zgodovini običajno nobena skrivnost ne ostane tako skrita, da bi ne prišla enkrat na dan, čeprav se pri tajnih službah pravzaprav nikoli ne moreš popolna zanesti ali vedeti, kdo za koga dela in kdo je kdo v resnici. Janša je torej Šarcu nastavil več min. Najmočnejša je ustavna presoja proračuna, potem je seveda že zimzelena tema – zdravstvo, zamenjava Janševega kadra v vojski in nenazadnje, po včerajšnjem nastopu sodnika Zvezdana Radonjića v procesu Mirko Novič, ki je opozoril na pritiske z vrha pravosodja in naročila kako naj sodi, tudi odpiranje razmer v sodstvu.
Vsekakor je potrebna izredna seja DZ. Oglasiti bi se moral tudi PR @BorutPahor Nemudoma mora @policija_si preiskati nezakonite pritiske na sodnika. Potrebna je tudi internacionalizacija očitnega in dokazljivega primera neposredne oblasti #GlobokaDržava v sodstvu, sicer bo skrit. https://t.co/I9mIsXWthA
— Janez Janša (@JJansaSDS) April 16, 2019
Marjan Šarec je včeraj prenesel težišče na zunanjepolitično polje oziroma na kritiko Junckerja in Evropske Unije, ki poskuša prikriti dejstvo, da je bila pravzaprav botra arbitražnega sporazuma, sedaj pa pravi, da v mejnem sporu med Hrvaško in Slovenijo pravzaprav nima nobene vloge in da gre za bilateralno vprašanje.
