(VIDEO) Pahor miri situacijo v odnosih do Hrvaške – “Nočem reči, da je bil kakšen velik problem pri ravnanju slovenskih oblasti, tukaj imamo sicer lahko različne politične okuse”

Predsednik republike Borut Pahor, ki je bil še prejšnji teden glede razkritja, da so slovenskemu sodniku in agentki med arbitražnim postopkom prisluškovali hrvaški obveščevalci precej zadržan, saj takrat še ni govoril z direktorjem Sove, je včeraj prvič pojasnil svoj pogled na najnovejšo afero.

Pahor je po srečanju z direktorjem Sove Rajkom Kozmeljem ravnanje varnostno obveščevalne službe na vprašanje Topnews ocenil kot ustrezno in tudi, kot je dejal, “nočem reči, da je bil kakšen velik problem pri ravnanju slovenskih oblasti, kjer imamo lahko različne politične okuse.”

“Da, da, to ni problem, to je vse v redu, tudi nočem reči, da je bil kakšen velik problem pri ravnanju slovenskih oblasti. Tukaj imamo sicer lahko različne politične okuse, ampak vse to je relativno v redu in prav. Hotel sem samo reči, da je je manjkal en poudarek, ki sem ga želel danes dati, da ob vsem tem pa moramo paziti na to, da ko rečemo s čim vse se ne strinjamo, rečemo tudi s čim se vse moramo strinjati in graditi na tistem, kar nas povezuje, da gremo naprej”.

Na naše vprašanje, ali je mogoče zaslediti v njegovih sporočilih tudi kritično distanco do ravnanja izvršne oblasti, povezano z afero Patergate, je Pahor dejal:

“Ne jam mislim, da je prav, da se slovenska oblast, neodvisni mediji, oglasijo tako kot menijo, da je prav. Tukaj smo bili vendarle deležni z Bazovice, z madžarske vlade, s strani hrvaške javnosti, nekaterih ravnanj, ki za nas ne morejo biti sprejemljiva. Zato se je bilo treba odzvati, da manjka ta poudarek, ki sem ga dal danes jaz. Zdelo pa se mi je, da je potrebno pogledati malo širšo sliko v prostoru. Potrebno je videti, da smo v zadnjih mesecih precej upravičeno, kot rečeno, vsaj do določene mere napeli te odnose s sosednjimi državami, da pa je potrebno hkrati tudi nekaj nove sproščenosti, privrženosti k dialogu in to z naše in njihove strani. Med nami in Italijani, med nami in Avstrijci, med nami in Madžari so stvari, ki nas povezujejo. Na njih moramo graditi, če hočemo rešiti tudi te probleme okoli katerih se ne strinjamo”.

Predsednik države Borut Pahor se je sicer včeraj najprej v govoru na slovesnosti ob dnevu slovensko-ameriškega prijateljstva v spomin na strmoglavljanje ameriškega bombnika v Andražu pri Polzeli med drugo svetovno vojno odzval na nedavne izjave predsednika Evropskega parlamenta, Italijana Antonia Tajania, kot tudi na verbalno noto madžarskega veleposlaništva v Sloveniji, zaradi naslovnice Mladine ter hrvaški poskus, da bi POP TV preprečili objavo razkritja, da za prisluhi v postopku arbitraže stoji hrvaška obveščevalna služba.

“Rad bi spoštovani gospe in gospodje nekaj rekel tudi o prijateljstvu tudi sicer v politiki. Dostikrat rečem in na to smemo biti Slovenci zelo ponosni, da kot narod in kot država v svetu nimamo sovražnikov. Gotovo imamo države in narode, s katerimi nas zaradi tradicije ali povezav, zavezništev, marsikaj še bolj povezuje. Imamo prave prijatelje. Ampak da bi imeli kašnega sovražnika, zaradi katerega bi bila ali ogrožena naša svoboda, naš mir ali varnost, tega ni. Imamo pa mnogo, mnogo prijateljev. Ameriški je eden izmed njih. Ne gre samo zato, da smo si naklonjeni, ne gre samo za to, da samo za to, da smo si bili drug drugemu vzor, ne gre samo za to, da danes poskušamo ne glede na kakšna različna stališča iskati zlasti tisto, kar nam je skupno. Gre za to, da se zavedamo, da je prijateljstvo en temeljni steber varne prihodnosti, in da si velja za to prijateljstvo iskreno prizadevati.
To velja zlasti tudi v odnosih z našimi sosednjimi državami. To bi rad danes tukaj posebej poudaril tudi v luči nekaterih dogodkov v zadnjih mesecih.”

Pahor je dejal, da moramo poleg opozoril zaradi nesprejemljivih dejanj sosednjih držav hkrati “tenkočutno graditi mostove sodelovanja in ne smemo zaloputniti vrat”.

“Seveda se mora, gospe in gospodje, Slovenija vsakič, ko tako oceni, postaviti zase in opozoriti na kakšna nesprejemljiva dejanja sosednjih držav. Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške. A mora hkrati vedno vzdrževati vse mogoče mostove sodelovanja in graditev prihodnosti na tistem, kar nas povezuje. To je nenazadnje tudi evropska ideja. To sem želel danes posebej reči. Ne želim, danes tukaj v Andražu nad Polzelo te priložnosti slovensko ameriškega prijateljstva in prijateljstva sploh med narodi in državami, biti kot vaš predsednik naiven. Vendar pa želim biti iskren. Če želimo za naše otroke in za naše vnuke ohraniti ta mir in to varnost, ki jo danes uživamo, potem moramo vedeti, da ne kljub, ampak prav zaradi različnih stališč, ki jih imamo narodi in države glede določenih vprašanj, moramo investirati vse naše energije v to, da iščemo ob tem tisto, kar nas povezuje in da na tem gradimo skupno prihodnost, ki bo ta mir in to varnost zavarovala. Ta svet zdaj v teh letih je manj predvidljiv, kot je bil. Več je tesnobe med ljudmi, ko se vprašujejo kakšna bo prihodnost. Več je vprašanj med starši in starimi starši, ali bodo tudi njihovi vnuki deležni enake varnosti in miru, kot smo ga deležni mi. In nekaj naj vam povem, kot sem rekel iskreno iz mojega srca. Kolikor bolj bomo razumeli, da si je potrebno za prijateljstvo iskreno prizadevati ne glede na razlike med nami, toliko bolj bomo dali temu miru in tej varnosti možnosti, da zagotovi našim otrokom in našim vnukom, da bodo lahko razvili svoje talente tako, kot si to tudi zaslužijo.

Pahor je včeraj tudi prvič odgovarjal na vprašanja povezana z nedavnim srečanjem z direktorjem Sove. “Srečali ste se z direktorjem Sove. Kakšna pojasnila ste dobili in ali se boste v naslednjih dveh tednih morda srečali s premierjem Plenkovićem in Kolindo Grabar Kitarović”, je bilo eno od vprašanj, ki so ga novinarji naslovili na predsednika države. Povedal je, da s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović intenzivno pripravljata proces Brdo-Brioni, ki bo čez štirinajst dni v Tirani.

“Moj odgovor je dialog, v katerem bomo, tudi jaz osebno, povedali, da je šlo za nekatera ravnanja, ki jih slovenska stran ne odobrava. Hkrati pa se bom zavzel za to, da bi zlasti, ko gre za odnose s hrvaško stranjo, čimprej prišlo do spoštovanja arbitražnega sporazuma, do označitve meje, ki je določena. Spor s Hrvaško je rešen. Ker hrvaška stran zaenkrat odločitve ne priznava, meja ni označena, ampak mejni spor je bil rešen z arbitražnim sporazumom. Sodišče je končalo svoje delo ne glede na prisluhe, ki jih je odkrila hrvaška stran. Sodišče je te prisluhe upoštevalo, odločilo, da niso bili tako velik prekršek, da svojega dela sodišče ne bi dokončalo. Svoje delo je dokončalo, mejo je določilo In želel bi v dialogu s predsednico Grabar Kitarović, s premierjem Plenkovićem in vsemi ostalimi najti poti, da se čimprej ta meja tudi označi, in da se to stori tudi po mirni poti in brez zaostritve.

Ne vemo kaj nam prinaša prihodnost. Mir je manj varen in varnost je manj zanesljiva, kot je bila pred leti. Sosedje nas obkrožajo. Z njimi imamo očitno tudi nekaj težav in problemov. Vendar to ni nič novega in nič posebnega za slovenski primer. Tako je danes v svetu, kot ste rekli, več je tega, kot je bilo tega pred časom. Vendar moramo ravno zaradi te varnosti in miru, zaradi okrepitve zaupanja, ki je očitno zaradi takih ravnanj na preizkušnji, vendarle poiskati tisto, kar nas povezuje. Kaj nas povezuje, kaj povezuje mene in hrvaško predsednico, slovenskega premiera in hrvaškega premiera in italijanskega premiera in italijanskega predsednika. Naša odgovornost za mir in za varnost. Seveda tudi za rešitev vseh drugih vprašanj, ampak najprej in predvsem za to. Če hočemo, da bo to tako, moramo obdržati dialog in se moramo pogovarjati. To, da se je v zadnjem času zgodilo nekaj ravnanj in nekaj dogodkov v odnosih z našimi sosedami, ne sme pomeniti, da bomo ugotovili, da se z njimi ne da sodelovati in bomo zaloputnili vrata. To sem hotel danes reči. To je zelo pomembno sporočilo in verjamem, da bo pri kakšnem od vaših kolegov gledalk, gledalcev, poslušalcev, naletelo tudi na kritične odzive, češ da sem naiven. Vendar bi rad opozoril, da vse moje tridesetletne izkušnje govorijo o tem, da je potrebno znati povedati s čim se ne strinjaš, ampak hkrati je tako zelo pomembno, da se vedno poišče tudi tisto s čimer se strinjaš. Tisto, zaradi česar je vredno sodelovati in potem rešiti tudi tisto, s čimer se ne strinjaš. To je edina pot, da zavarujemo mir in varnost ter blaginjo ljudi, za katere smo odgovorni”.