(VIDEO) “Nisem pooblaščen, da dajem te izjave”- Matej Tonin na vprašanje Topnews, kako so posnetki Tolje iz Sove prišli do PRO Plusa oziroma POP TV-ja

Maratonska seja KNOVS-a – Komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami, ki je trajala od osmih zjutraj do 14 30 ure, ko se je pred novinarji ob večkratni preložitvi tiskovne konference pojavil Matej Tonin. Sejo so namreč vmes prekinili, ker so člani komisije odšli na sedež Sove, kjer so si, kot je potrdil Tonin, ogledali oziroma poslušali tudi te dokaze, konkretno prisluhe Ivanu Tolji. “Na Sovo smo si odšli ogledati dokazna gradiva v zvezi z delovanjem gospoda Tolje in v zvezi z drugim delovanjem hrvaške obveščevalne službe v Sloveniji.”

Ocenil je, da gre pri tem morda tudi za kaznivo dejanje poskusa podkupovanja. Ni pa izključil možnosti, da gre tudi v tem primeru za poskus “brisanja sledi”. Tonin je potrdil, da je šla v okviru današnje obravnave prisluhov v arbitraži in prisluhov slovenskim medijem oz. hrvaškim poskusom, da bi preprečili objavo tovrstnih informacij, delegacija komisije na sedež slovenske obveščevalne službe SOVA, kjer so si ogledali še dodatne dokaze. Zajeli pa so dokaze od leta 2015 do 2019. Na vprašanje, ali obstaja še kakšen drug posnetek patra Tolje s hrvaškimi politiki, je Matej Tonin dejal, da ni pooblaščen, da odgovori na to vprašanje. Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kdo in zakaj je izbral POP TV za objavo prisluha pogovora med Toljo in direktorjem KKR-a. Oziroma, kdo je za informacijo komu dal “obljubo nagrade” ter kašen je bil razlog, oziroma, kdo je izbral za objavo komercialno televizijsko hišo. Tonin je med vrsticami sicer priznal, da bi lahko pri izbiri “timinga” šlo tudi za bližino evropskih volitev oziroma volilne kampanje, torej notranjepolitičnih razlogov.

“Zato je edina stvar, kot jaz zdaj te stvari razumem, da je dolžnost obeh politik, da se strasti umirijo. Jaz verjamem, da je ta ofenziva, ki jo je naredila Slovenija pokazala, da ima tudi Slovenija zobe. Tudi Slovenija lahko postopa agresivno, ampak na dolgi rok seveda to ne bo rešilo vseh naši problemov. Morda je potrebno kakšne te aktivnosti tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem postaviti v luč evropskih volitev. Ampak še enkrat pravim, ko se bodo strasti umirile, bo potrebno najti način, kako ta mejni spor razrešiti. In lahko se Hrvaška petkrat zaklinja, da arbitraža ne obstaja, ampak po vsem tem druge rešitve ne more biti.”
Na vprašanje novinarjev, zakaj je sedaj prišlo do eskalacije spora, je Tonin dejal, da je to naloga raziskovalnih novinarjev. “Si domišljam, povedal pa sem svoje razloge, morda tudi svojo argumentacijo, zakaj je ta zadeva prišla ven. Ne bi vsega pripisoval izključno samo volitvam, ker morda je kakšna stvar pogojena tudi s tem, da so se kašni dokazi, ki so kašno stvar še bolj utemeljili našli zdaj. Ampak kljub vsemu, jaz sem ponosen na svoje sočlane te komisije, da smo uspeli zadržati to informacijo, ki smo jo dobili decembra 2016 do danes.”Tonin je imel seveda v mislih informacijo o hrvaškem prisluškovanju Drenikovi in Sekolcu. Tudi s strani Sove smo bili danes pohvaljeni, da so enostavno veseli, ker določene informacije ostanejo znotraj naše komisije.”

Matej Tonin pa je na naše izrecno vprašanje, kako so posnetki o pogovorih med Ivanom Toljo in direktorjem KKR-a prišli iz SOVA do Pro Plusa oziroma POP TV-ja, je Tonin na kratko dejal, “nisem pooblaščen, da dajem te izjave. Prav tako Tonin ni želel razkriti, kako so posnetki nastali oziroma, ali jih je naredila SOVA ali jih je pridobila od katere druge obveščevalne službe, je Tonin prav tako dejal, da ni pooblaščen, da nam da te informacije.

Pojasnil je, da so imeli informacije, da za prisluhi pogovorov med slovensko agentko Drenikovo in arbitrom Jernejem Sekolcem stoji hrvaška obveščevalna služba, že 14. decembra 2016. Izrazil je prepričanje, da je SOVA pripravila ustrezne informacije in usposabljanje projektne skupine za arbitražo glede protiobveščevalnih aktivnosti, ki pa da na zunanjem ministrstvu tedaj očitno niso bili upoštevani.

Zato bo komisija izvedla preiskavo zlasti Drenikove, zakaj ni upoštevala teh navodil SOVA in zakaj jih ni upošteval MZZ. Pojasnil je, da se je komisija z zadevo sicer že ukvarjala v prejšnjem sklicu, a Drenikove še niso zaslišali. “Poslanci si zaslužimo odgovor, zakaj je tako komunicirala,” je dejal Tonin. Zato smo se v KNOVS-u odločili, da bomo nadaljevali s preiskavo in sicer, zakaj Simona Drenik, ki je bila šefica projektne skupine in je bila protiobveščevalno brifirana, je vedela, da obstaja zelo velika verjetnost, da nam Hrvati prisluškujejo, zakaj ni upoštevala protizaščitnih ukrepov in zakaj se je kljub temu ujela v prisluhe”.

“Raziskali bomo, zakaj MZZ ni sprejel vseh predlogov SOVA za varnostne ukrepe,” je poudaril. “Če je šlo za malomarnost, se pričakuje, da bodo ljudje, ki so ogrozili ta pomemben projekt, odgovarjali. Če pa bi se izkazalo, da je kateregakoli od teh ljudi Hrvaška pridobila na svoj stran, je to jasno opozorilo Sloveniji, da mora okrepiti svojo obveščevalno dejavnost,” je še poudaril Tonin.

Izpostavil je še, da je hrvaška obveščevalna služba SOA na območju Slovenije zelo aktivna in dela zelo intenzivno in da prisluškovanje v arbitraži ne bi smelo nikogar presenetiti. Arbitraža po njegovih besedah ni bila v interesu Hrvaške, predvsem ne kot način reševanja ozemeljskih sporov v regiji. Zato si je prizadevala arbitražo kontaminirati, je prepričan Tonin.

Zato naj zelo jasno povem, da smo večina slovenskih politikov, mnenjskih voditeljev in novinarjev na takoimenovani listi hrvaške obveščevalne službe za prisluhe. zato bi bilo modro, da se vsi novinarji, vsi mnenjski voditelji, pa tudi politiki, obnašajo samožaščitno. Ker telefonske komunikacije, ki potekajo, so precej zapletene, in če nek politik, novinar kliče iz Slovenije v Avstrijo ali v Bruselj, to ne pomeni, da bo šel ta telefonski signal direktno v Bruslej, ampak je lahko zaradi cenovne politike telekomunikacijskih operaterjev tudi možnost, da bo ta signal potoval iz Slovenije v Zagreb, v Srbijo in potem preko Madžarske in drugih vzhodnoevropskih držav v Bruslej ali pa še kam drugam. In ko se naš telefonski signal obrne in potuje preko Hrvaške, je seveda velika možnost, da so ti pogovori zajeti in da jih hrvaška obveščevalna služba prestreza”. Zaradi tega ne bi smelo biti veliko presenečenje, da smo politiki, novinarji in drugi mnenjski voditelji na tej listi hrvaške SOA, je zaključil Tonin.

Zaključki, ki pa niso stvar komisije, ampak recimo temu moji, kot poslanca državnega zbora, je Tonin menil, da na podlagi vseh teh informacij se “hrvaški vladi seveda ne more verjeti na besedo. Edina stvar za prihodnost, kar nam mora biti v poduk je, da pri hrvaški vladi štejejo samo dejanja. Ko pogledam nazaj, je bila seveda napaka, ker se je Hrvaško še pred končano arbitražo spustilo v EU, preden je bil razrešen mejni spor. Uporabiti bi morali podoben pristop kot Grčija v primeru Makedonije, ko so jih spustili v zvezo NATO šele ko, so de facto dejansko spremenili ime. In to mora biti poduk za vse naše prihodnje posle z vlado RH:

Vlada in mediji, ki so v zadnjih dneh sprožili močno ofenzivo v zvezi s hrvaškim prisluškovanjem, so na nek način pokazali, da ne bodo tolerirali agresivnega hrvaškega pristopa v zvezi s Slovenijo. In tretjič, kako rešiti ta spor, ki obremenjuje Slovenijo in Hrvaško že kar nekaj let, morda nekaterim na Hrvaškem in tudi v Sloveniji ustreza, da ta konflikt tli in da ta konflikt ni zaprt. Je pa jasno, da od te razsodbe arbitražnega sodišča nobena vlada ne slovenska, ne hrvaška, ne bo mogla pristati na manj, kot je odločilo arbitražno sodišče.

Je pa Slovenija zdaj s tem odzivom na razkritja o prisluškovanju in poskusih vplivanja na medije po Toninovih besedah “pokazala zobe” in da ne bo dopuščala agresivnega pristopa Hrvaške do Slovenije.

Vendarle bosta državi na koncu morali umiriti duhove in najti pot do rešitve. Ta po njegovem mnenju ne more biti nič drugega kot arbitražna razsodba, saj nobena država ne more sprejeti manj, kot ji daje ta razsodba. To pa pomeni, da tudi nobena ne more dobiti več, je prepričan.