Evropa zaskrbljena: Namesto da bi Trump poslal Putinu jasno sporočilo, ga še nagrajuje
Sporazum o likvidaciji raket srednjega in kratkega dosega (INF), ki sta ga konec osemdesetih let 20. stoletja podpisala predsednik ZDA Ronald Reagan in generalni sekretar Centralnega komiteja Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, je upočasnil tekmo z jedrskim oboroževanjem v Hladni vojni in hkrati zmanjšal nevarnost jedrske vojne v Evropi.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je v petek sporočil, da bodo ZDA prekinile sodelovanje v sporazumu, podpisanem leta 1987, saj naj bi ga Rusija že leta kršila brez “vesti”, in ker je “naša dolžnost, da se ustrezno odzovemo”.
Vendar pa, namesto sodelovanja z zavezniki pri oblikovanju celovitega načrta, da bi Rusijo pozvali k odgovornosti in jo prisilili, da spoštuje sporazum, je Trumpova administracija nehote olajšala delo Putinu, piše CNN.
Mihail Gorbačov, Ronald Reagan
Poleg tega pa je Rusiji pustila proste roke, da neomejeno proizvaja in distribuira projektile srednjega dosega, ki bi jih lahko opremili tudi z jedrskim orožjem. Umik ZDA iz sporazuma omogoča Putinu, da zvrne odgovornost in obtoži Združene države Amerike za propad sporazuma in za oboroževalno tekmo, ki bi sledila.
Na podlagi poročila, do katerega se je dokopala Breaking Defense, Združene države Amerike že od leta 2013 obravnavajo možnost razvoja raket srednjega dosega, če sporazum ne bi uspel. Takšne rakete bi morali namestiti v Evropi, čemur bi zagotovo nasprotovali nekateri zavezniki zveze NATO. Nestrinjanje znotraj Nata bi še dodatno pospešilo Putinove stare geopolitične cilje.
Predsednik Trump bi se lahko temu izognil s sodelovanjem z zavezniki znotraj Nata, ki bi lahko že od samega začetka skupaj izvajali pritisk na Rusijo.
Kot za CNN trdijo nekatere članice Nata, je Trumpova administracija blokirala razpravo o INF sporazumu, sedaj pa se pripravlja na popoln umik, če Rusija v roku 180-ih dni ne izpolni zahtev iz sporazuma.
Z umikom iz sporazuma je Trump zgrešil priložnost, da bi na najboljši možni način izkoristi najmočnejšo zvezo na svetu in Putinu poslal resno sporočilo – s stvarnimi posledicami. Zato je Trumpova administracija zakockala zaupanje evropskih zaveznikov, ki jim grozi, da se bodo znašli v dometu novih ruskih jedrskih raket.
Namesto, da delamo v interesu Rusije, bi morali sodelovati z zavezniki Nata v močnem odzivu, ki vključuje gospodarske in diplomatske posledice, ki jih Putin ne bo mogel prezreti. Za začetek bi to lahko bila uvedba dodatnih sankcij, piše CNN, ki opozarja, da kongres ne sme dovoliti Trumpovi administraciji, da bi v 21. stoletju potisnila ZDA v oboroževalno tekmo.
