Jernej Vrtovec: “Dobili smo novo luknjo s starimi kriminalci” – Po stotih dneh vlade tri preiskovalne komisije in ena ustavna obtožba

Začelo se je. Po stotih dneh vlade, ki potečejo ravno danes, je bil včeraj intenziven dan v parlamentu. Najprej so ustanovili dve preiskovalni komisiji in eno napovedali. Danes pa naj bi opozicijska SDS kot darilo Šarcu po 100 dneh vložila še ustavno obtožbo, zaradi domnevne “nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva. V četrtek je zakonodajno pot končal tudi predlog novele, s katero so v SDS že večkrat želeli uresničiti odločitev ustavnega sodišča.

Predlog ustavne obtožbe zoper Šarca so poslanske skupine SDS, NSi in SNS pripravljale že v začetku meseca, a so nato napovedale, da bodo z vložitvijo počakale na obravnavo predloga novele zakona na decembrski seji. Poslanci so nato po večurni burni razpravi nadaljnjo obravnavo predloga novele zavrnili s 44 glasovi proti in 31 za.

Vendar gremo po vrsti. Najprej je v dramatičnem tonu Jernej Vrtovec iz NSI-ja napovedal ustanovitev preiskave DUTB-ja. “Vse informacije kažejo, da je bilo pri dosedanjem delovanju slabe banke več negospodarnih in protipravnih odločitev, vključno s kaznivimi dejanji. V prejšnjem mandatu smo uspešno preiskovali bančno luknjo in kriminaliteto v tem delu. Bančno luknjo, ki je globoka okrog 5 milijard evrov. Obstajajo sumi, da je delovanje slabe banke le nadaljevanje problematike bančne luknje in predstavlja poglabljanje te luknje. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je bila ustanovljena z namenom sanacije bančne luknje, namesto tega pa smo dobili novo luknjo s starimi kriminalci.”

Obstajajo sumi, da je bila v nepravilnosti v zvezi z DUTB vpletena tudi politika. “Prvič bo preiskovalna komisija preverila ustreznost poteka odločanja vseh postopkov v zezi s prenosom slabih terjatev na slabo banko. Razjasnijo naj se tudi vse domnevne nepravilnosti ob tem. Namreč, zgodilo se je to, da so na slabo banko bile prenesene tudi terjatve podjetij, ki so sicer redno odplačevala svoje obveznosti in nikakor niso bila primerna za ta prenos in nikakor niso bila primerna za opredelitev kot slabe terjatve. Mnogim podjetjem se je zgodila krivica, ker je prevladal interes posameznikov, ki so bili v poslovodstvu slabe banke. In poznamo javno te primere. Ta podjetja so bila potem potisnjena v stečaj in po zelo nizki ceni prodana naprej.”

NSi je zahtevo za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije vložila ob podpori vseh ostalih parlamentarnih strank. Med razlogi zanjo je Vrtovec navedel tri revizijska poročila računskega sodišča, ki problematizirajo način delovanja slabe banke, pa tudi več kriminalističnih preiskav, kazenske ovadbe in “različne medijske zapise”. “Imamo podatke, ki so zelo zaskrbljujoči,” je poudaril.

Preiskovalna komisija, ki ji bo predsedoval sam, se bo osredotočila na obdobje od februarja 2009 naprej, ko so po Vrtovčevih besedah s strani Evropske komisije prišli prvi pozivi k ustanovitvi slabe banke. Med cilji preiskave je izpostavil preverjanje ustreznosti poteka odločanja v vseh postopkih prenosa slabih terjatev na slabo banko.

“Drugič, preveri naj se upravljanje s slabimi terjatvami in tudi interno poslovanje, vse od posameznih svetovalnih pogodb, internih dokumentov, internega poslovanja, kadrovanja v slabi banki, pripojitvijo na primer Faktor in Probanke DUTB-ju. Kajti, kaj se je s tem zgodilo? Tu je šlo tudi za politično odločitev. Zgodilo se je to, da tisti, ki so sodelovali pri nastajanju takoimenovane bančne luknje v okviru Faktor in Probanke, teiste osebe so se potem prezaposlile na slabo banko. Jaz se sprašujem, če je to normalno. Jaz mislim, da to ni normalno, in da je to zelo nenavadno… In kot tretjič in po mojem eden bistvenih elementov delovanja preiskovalne komisije pa je ugotavljanje, na kakšen način in po katerih merilih je slaba banka preverjala kupce terjatev, da ti terjatev niso prodali prvotnim dolžnikom ali z njimi povezanim podjetjem.”

Ključna naloga preiskovalne komisije bo sicer ugotoviti, ali so pri nepravilnostih v zvezi z delovanjem DUTB sodelovali nosilci javnih funkcij oz. ali je bila vpletena politika. “Obstajajo indici, da je politika bila vpletena,” je še dejal Vrtovec.

Čeprav so ustanovitev poslanske skupine podprle vse parlamentarne stranke, pa verjetno ponovno odpiranje bančne luknje ali pri nastanku ali kasneje pri sanaciji ne more biti v interesu SAB oziroma Aleneke Bartušek, čeprav nihče ni nasprotoval. Morda je nekaj polemike bilo zaradi novinarskih vprašanj, ali bo med prvimi zaslišanci tudi Andrej Šircelj iz SDS kot eden od prvih nadzornikov DUTB-ja. Pod lupo parlamentarnih preiskovalcev pa bodo tudi sporna posojila Dijane Đuđić in madžarsko financiranje medijev blizu SDS.

V državnem zboru so namreč na zahtevo poslancev koalicije in Levice na včerajšnji seji odredili tudi parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti pri financiranju političnih strank iz tujine. Preiskava se bo osredotočala na domnevno sumljiv način financiranja SDS, v tej stranki pa so prepričani, da gre zgolj za obračunavanje in poskus onemogočenja SDS.