Se bo finale iskanja guvernerja BS odvil po svetopisemskem pravilu “prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi”? – Po najhujši krizi koalicijo in politične stranke čaka nova preizkušnja imena za guvernerja BS: 2. del

Ko smo preverjali, kdo je torej od ostali prijavljenih imen tisti, ki bi lahko pomenil rešitev za nujno potrebno koordinacijo ekonomskih politik in ponovno vzpostavitev zaupanja med Banko Slovenije in politiko oziroma državnim zborom, se v političnih kuloarjih kot rešitev ponuja nekdanji direktor pravnega oddelka in kandidata za guvernerja Tomaž Toplak, ki se v medijih praktično ni pojavljal v negativnih ali pozitivnih konotacijah, in je pravzaprav edini od kandidatov, ki je Banko Slovenije videl od znotraj, saj je bil kar sedem let vodja pravnega oddelka v Banki Slovenije.

Ko smo preverjali, zakaj se v kampanji zavzema medijsko skoraj neopaženi kandidat Tomaž Toplak, ki je med kandidat edini, ki ima dolgoletne izkušnje v centralno bančnem okolju, smo izvedeli, da mu je uspelo vzpostavil kontakt s poslanskimi skupinami večine strank (tako pozicijskih kot opozicijskih strank), in da jih je opozoril na dejstvo, da je dolgoročni uspeh Republike Slovenije odvisen od uspešne koordinacije pri izvajanju njenih ekonomskih politik. Republika Slovenija se z vstopom v evrosistem ni v celoti odrekla svoji ekonomski suverenosti. Tudi po vstopu v Evropsko unijo in evrosistem je izvajanje večine ekonomskih politik (razen monetarne politike) ostalo v rokah vlade.

Analiza nastanka bančne krize namreč potrjuje tezo, da je razlog za nastanek krize povezan z neizvajanjem oziroma slabim izvajanjem funkcij na področju izvajanja monetarne politike in zagotavljanja finančne stabilnosti, za izvajanje katerih je zadolžena izključno Banka Slovenije, in da ceno za neodločnost Banke Slovenije danes plačuje Republika Slovenija oziroma jo plačujemo davkoplačevalci. Trenutno smo soočeni s prisilnimi in neprostovoljnimi prodajami sistemskih bank in družb, kjer prodajalci oziroma državni upravljavci ne morejo doseči prodajnih cen, ki bi bile vsaj izenačene s knjigovodskimi vrednostmi delnic in jih prodajajo pod ceno. Na podlagi dodatnega preverjanja izhodišč, kandidat za člana Sveta banke Slovenije- guvernerja Tomaž Toplak zagovarja izhodišče, da je pri izvajanju ekonomskih politik ponovno potrebno vzpostaviti partnerski odnos med Banko Slovenije, vlado in državnim zborom.

Cilj usklajenega vodenja ekonomskih politik in sicer monetarne politike, fiskalne politike in dohodkovne politike bi moral biti poenoten in opredeljen z odpravljanjem razvojnih zaostankov oziroma bi moral biti usmerjen v zagotavljanje konstantnega povečevanja BDP, ob tem, da bi izvajalci ekonomskih politik pri tem morali istočasno premišljeno izvajati ukrepe za povečanje odpornosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, za nadaljnjo fiskalno konsolidacijo in nemoteno izvajanje strukturnih reform.

Zanimivo je, da izhodišča, ki jih zagovarja kandidat Tomaž Toplak, vsaj po mnenju večine strank “predstavljajo preudaren pogled finančnika in gospodarstvenika z mednarodnimi izkušnjami, ki bi ob predpostavki, da bi vse veje oblasti dejansko poenotile pogled na izvajanje ekonomskih politik posledično na dolgi rok omogočile tudi bistveno bolj učinkovito zaščito naših državnih in gospodarskih interesov”. Pri preverjanju je zanimivo, da bi lahko Tomaž Toplak bil praktično edini od kandidatov, ki ga ne zadovoljeval zgolj ozkih pričakovanj ene ali druge grupacije strank znotraj koalicije, ampak bi lahko glede na reference presegel ozkostrankarske interese te ali one politične grupacije in v parlamentu dobil širšo podpor, kar bi nenazadnje povečalo načeti ugled banke Slovenije in seveda nenazadnje olajšal delo predsednika države Boruta Pahorja, ki bi lahko po neuspelem poskusu končno predlagal kandidata, ki bi dobil ne samo 46 glasov, ampak več kot dvotretjinsko večino v parlamentu, kar bi se navsezadnje za tako pomembno funkcijo, kot je guverner Banke Slovenije, seveda spodobilo.