(VIDEO) “Črni petek” v SDH-ju zaradi prodaje NLB – Zaradi 50 % diskonta pri prodaji NLB, Sinteza s kazensko ovadbo proti vodstvu in nadzornemu svetu SDH

Potem ko so v SDH-ju včeraj “kompletirali” vodstvo, je Sinteza proti starim članom uprave in nadzornega sveta vložila kazensko ovadbo zaradi 50 odstotnega “diskonta” pri prodaji NLB. Zanimivo je, da so delnice NLB po diskontu kupovali tudi hrvaški skladi in zasebniki, kar je svojevrsten paradoks, saj je diskont pri prodaji NLB tudi posledica prenesenih deviznih vlogah varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB) na Hrvaškem. Medtem ko bodo Hrvati dvakrat zaslužili, pa smo Slovenci dvakrat na slabšem. Prvič, ker smo za banko dobili premalo in drugič, ker bomo iz proračuna plačali obveznosti iz tožb proti LB na Hrvaškem. Očitno je, da bo slovenska država in proračun, ki je po oceni Sinteze, pri prodaji NLB oškodovan za 500 do 600 milijonov evrov po tem, ko je več kot polovica Nove Ljubljanske banke (NLB) prešla v roke novih zasebnih lastnikov, morala za nazaj plačati njene morebitne obveznosti iz tožb na Hrvaškem.

To vprašanje je bilo v zadnjih dveh letih ves čas v ospredju pogajanj o načinu in datumu prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jo je zahtevala Evropska komisija. V članku namreč objavljamo tudi tajni elaborat stare LB, ki je dober prikaz oblikovanja in uporabe deviznih vlog varčevalcev v Glavni filiali Zagreb. Je tudi prikaz pogojev, ki jih je diktirala Narodna banka Jugoslavije (NBJ), v katerih je to devizno varčevanje nastajalo (deponiranje deviz, rezerve, itn), se razvijalo in z razpadom države propadlo. Dejstvo je, da je Glavna filiala Zagreb dinarska sredstva, ki jih je dobila na podlagi obveznega deponiranja deviz pri NBJ, uporabljala za kreditiranje hrvaškega gospodarstva in prebivalstva. Eden od temeljev rešitve problema je torej vrnitev kreditov, ki jih je Glavna filiala Zagreb dala hrvaškemu gospodarstvu na podlagi deviznega varčevanja.

Elaborat sta marca leta 1992 napisala člana delovne skupine iz LB d.d. Danijel Omahen, mag. ekonomije (pred osmimi leti je končal delo v NLB in se upokojil) in Jelka Gorjup, mag. ekonomije (pokojna; jeseni 1992 so jo pri reorganizaciji banke dali na spisek odpuščenih, še isto jesen je naredila samomor – skočila skozi okno).

Medtem ko javnost zaposluje včerajšnja informacija, da je nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) imenoval dva nova člana uprave, pa se bosta predsednici uprave Lidiji Glavina pridružila Andrej Božič in Boštjan Koler. Ekonomist Andrej Božič in pravnik Boštjan Koler se bosta v upravi Slovenskega državnega holdinga pridružila predsednici uprave Lidiji Glavina, saj sta bila visoka stolčka v paradržavnem skladu razdeljena po političnem ključu, pa je v javnosti ostala spregledana kazenska ovadba proti prejšnjemu vodstvu SDH-ja, ki je po oceni Sinteze prepoceni prodalo NLB in državo oškodovalo med 500 in 600 milijoni evrov.

Andrej Božič bo mandat nastopil 21. januarja prihodnje leto, Boštjan Koler pa 1. decembra letos. Z decembrom bo s tem prenehal mandat sodno imenovane članice uprave Vanesse Grmek. Prvi nadzornik Damjan Belič je po seji izrazil veselje nad velikim zanimanjem za mesto v upravi, kar je seveda presenetljivo, če vemo, da je staro vodstvo, v katerem ostaja predsednica Lidija Glavina in vsi nadzorniki, minuli teden dobilo kazensko ovadbo zaradi prodaje NLB po polovični oziroma diskontni ceni.

Sinteza – Koalicija civilne družbe za prenovo je kazensko ovadila člane uprave in nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH), in sicer zaradi nevestnega dela v službi po 258. členu kazenskega zakonika. Sodelavec Sinteze Bogdan Biščak je predstavil kazensko ovadbo, ki jo je Sinteza-KCD vložila zoper predsednico uprave SDH Lidijo Glavina, članico uprave SDH Vanesso Grmek, predsednika nadzornega sveta SDH Damjana Beliča, njegovega namestnika Duška Kosa ter člana nadzornega sveta Igorja Kržana in Janeza Vipotnika. Kot je dejal, so ovadbo vložili zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

“To ovadbo vlagamo zaradi določitve cene zoper vodstvo SDH, cene delnice NLB, s katero je bilo močno oškodovano državno premoženje… Vsi vemo, da je bilo prodanih 59,1 odstotka delnic NLB in da so bile prodane po vrednosti 51,5 evra. Ta cena bistveno odstopa navzdol od prejšnjih cen delnic bank na evropskih trgih, kljub temu, da je NLB po celi vrsti podatkov v boljšem stanju in kondiciji, kot so te evropske banke, ki so se prodajale po višji ceni. Profitabilnost NLB v 2017 je bila 14,4 odstotka, medtem ko je povprečna profitabilnost v Sloveniji 9,5, v Evropi pa celo še nižja recimo 8,9 odstotka, količnik kapitalske ustreznosti NLB je 15,9, medtem ko je povprečni v Evropi 13,8. In kot sem rekel, kljub temu je bila prodana banka po skoraj polovico nižji ceni, kot je povprečna na evropskem trgu za delnice bank, kot vemo po oceni 51,5 evra, kar znese samo 67 odstotkov knjigovodske vrednosti, medtem ko je povprečna cena bančnih delnic na evropskem trgu 103 odstotke knjigovodske vrednosti. Če gremo pogledat, kakšna bi morala bit vrednost NLB, da bi se ta prodaja ob taki profitabilnosti izplačala, naj najprej povem, da je knjigovodska vrednost z vključenimi skritimi dobički v kreditih, ki so težko izterljivi, torej ta knjigovodska vrednost bi znašala 1880 milijonov (1,88 milijarde evrov). Če bi šli to vrednost računat po metodi bodočih vrednosti povprečnih razmerij, ki veljajo za evropske banke, kjer se prodaja po 15-kratni vrednosti, bi to znašalo 3000 milijonov ali 3 milijarde evrov.

Tudi če bi upoštevali nekatere faktorje, ki bi lahko veljali za Slovenijo, kot so regijska tveganja, pa možne krize in tako naprej in bi vzeli faktor 10 namesto 15, bi ta vrednost morala še vedno biti 2 milijardi oziroma 2000 milijonov evrov. Po vrednosti, ki je bila prodana torej po 55,1, pa izračunana vrednost NLB znaša samo 1030 milijonov ali 1,03 milijarde. Zdaj glede na to, da ni bilo prodano 100 odstotkov delnic, ampak samo 59,1 vam ustrezen račun pove, da je bilo oškodovano državno premoženje za med 502 oziroma 630 milijoni evrov, odvisno od tega, ali greste primerjat s knjigovodsko vrednostjo ali vrednostjo po bodočih dobičkih,” je med drugim povedal Bogdan Biščak.

Član Sinteze Jože Mencinger je medtem menil, da je mešati Evropsko komisijo v postopek prodaje nesmisel. »Reči, da je Slovenijo v prodajo NLB prisilila komisija, je nesmisel. To smo očitno hoteli narediti in pustimo komisijo glede tega pri miru,” je ponovil.

Kot je dejal, Slovenija ni nikoli ugovarjala ideji, da sploh ne gre za prepovedano državno pomoč. Tudi če ta argument ne bi držal, je treba po Mencingerjevih pojasnilih pogledati člena, ki v pogodbi o delovanju EU urejata državno pomoč. Da ta ne bi bila dovoljena, morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer tisti, ki je pomoč prejel, ne sme pridobiti prednosti na trgu, prav tako pomoč ne sme prizadeti trgovine med članicami EU. »V primeru NLB noben od teh dveh pogojev ni bil izpolnjen,” je poudaril.

Mencinger trdi, da je izgovarjanje na Evropsko komisijo povsem odveč.
“Ker če mi ne bi prodali, bi v skrajnem primeru šlo to na sodišče EU, kot gredo vsi takšni spori, tudi z multinacionalkami in sodišče EU je tista inštitucija, ki dokončno odloči za kaj gre. Ni bilo treba ne tožiti Evropske komisije ne nič, ker bi Evropska komisija pač (pripeljala do sodišča) in to bi odločilo.”

Zgodba spominja na NKBM

Jože Mencinger je še ocenil, da zgodba spominja na NKMB. “In jaz se bojim, da to, kar se zdaj dogaja, porast vrednosti delnic na trgu, do katere je prišlo, pelje v približno podobno situacijo, kakršno smo enkrat že imeli v NKBM. Ko se bo prvi sklad premislil in začel prodajati, takrat je bilo to pri 42 evrih za delnico, cena se je ob prodaji 17 evrov zvišala na 42, potem bo prišlo do takšnega velikega padca. Seveda je zelo jasno, da sedaj država od tega zvišanja cene nima nič, od zvišanja cene na borzah imajo tisi, ki so kupili delnice NLB in zdi se mi, da bomo ponovili zgodbo NKMB. Ne vem, če bo tako hitro prišlo do tega.”

In zdaj k tajnemu elaboratu Ljubljanska banka d.d., ki je nastal že pred 20 leti (marca 1992), ko so znotraj LB izdelali elaborat – pregled deviznega varčevanja v LB d.d. Ljubljana, Glavni filiali Zagreb (v nadaljevanju Glavni filiali Zagreb) z naslovom: ”ELABORAT O

FORMIRANJU I KORIŠTENJU DEVIZNIH SREDSTAVA GRAĐANA U RAZDOBLJU OD 1970. – 1991. GODINE”. Elaborat je pripravila 4 – članska delovna skupina: dva predstavnika LB d.d. Ljubljana, in dva predstavnika Glavne filiale Zagreb. Vodstvo LB d.d. je takšno sestavo delovne skupine takrat utemeljilo z mnenjem, da mora biti Glavna filiala Zagreb enako zastopana kot LB d.d., da ne bi prišlo do očitkov o pristranskem delu delovne skupine. Elaborat je napisan v hrvaškem jeziku.

Elaborat zelo natančno pojasnjuje, kako so nastale in zakaj so bile porabljene devizne vloge hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke (LB). Te je hrvaška država ob osamosvojitvi prevzela v svoj javni dolg. Nato so sledile tožbe, ki sta jih v imenu države proti NLB in LB začeli vlagati Privredna banka Zagreb (PBZ) in Zagrebačka banka. Zahtevali sta vrnitev tega denarja. Skupna vrednost zahtevkov iz tožb znaša 167 milijonov evrov, znesek obresti pa zaradi dolgotrajnosti postopkov že presega glavnico. Ves ta čas bilo stališče Slovenije, da gre za vprašanje, ki bi ga morali obravnavati v okviru pogajanj o nasledstvu.

A plačilo obveznosti na Hrvaškem bo očitno v vsakem primeru padlo na ramena države, četudi bo NLB medtem prešla v zasebne roke. Po zakonu, ki ga je država letos sprejela za zaščito svojih interesov v NLB, mora banki škodo, nastalo zaradi rubeža, poravnati sklad za nasledstvo. Če ta ne bo imel na voljo dovolj denarja, pa bo za plačilo kot ustanovitelj jamčila Republika Slovenija. Elaborat objavljamo v integralu.