Zakaj generalni sekretar zveze Nato, Jens Stoltenberg, v Sloveniji ni dobil sladoleda?

Obisk generalnega sekretarja zveze Nato je zaposlil celotno slovensko politiko tako sam vrh kot tudi pozicijo in opozicijo. Stoltenberg je skoraj z 10 minutno zamudo prispel na Brdo pri Kranju, kjer se je najprej na štiri oči pogovarjal zs predsednikom vlade, Marjanom Šarcem, medtem ko sta morala zunanji minister, Miro Cerar ter obrambni minister, Karl Erjavec čakati na začetek slavnostnega kosila, da sta se pridružila Stoltenbergu in delegaciji.

Stoltenberga in vse prisotne je fascinirala vojaška vaja z dvema helikopterjema, kjer je posebna enota onesposobila “teroristično” celico, sicer na travniku ob vhodni uti, kjer imajo varnostniki svojo pisarno. Vojaki so pokazali res zavidanja vredno izurjenost, ki je bila tudi prava “meka” za vse fotografe in snemalce na Brdu.

Posebej opazna pa je bila danes prisotnost državnega sekretarja za varnost v kabinetu predsednika vlade Damirja Črnčeca, ki se je prav tako pridružil slavnostnemu kosilu. Stoltenberg se je na tiskovni konferenci zahvalil za odlično kosilo ter povedal, da je v 60-ih in 70-ih letih živel v nekdanji Jugoslaviji, in da ga je oče vedno peljal na sladoled v Ljubljano. Danes sicer ni dobil sladoleda, dobil pa je zagotovila političnega vrha, da bo Slovenija povečala izdatke za obrambo, kjer se pojavljajo različni odstotki in sicer, dvig na 1.1.odstotka v prihodnjem letu, v nadaljevanju, pa kot je dejal premier Šarec, na 1.5 odstotka do 2024, medtem ko je Stoltenberg govoril o dveh odstotkih do leta 2024.

Ker se varnostna situacija lahko hitro spreminja, je sredstva za varnost treba okrepiti že zaradi nas samih, ne le zaradi Nata, je na skupni novinarski konferenci po srečanju poudaril slovenski premier. Prav tako je treba spoštovati zaveze, ki so bile dane ob vstopanju v zavezništvo pred 15 leti in leta 2014 na vrhu v Walesu, je dodal.

“Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti,” je dejal Šarec. Šarec se je s Stoltenbergovimi ocenami strinjal in dejal, da si bo prizadeval, “da v nekaj letih pridemo do 1,5 odstotka BDP, če bo situacija to dopuščala”. Možnost, da bi “čez noč” prišli na dogovorjena dva odstotka BDP, pa je Šarec izključil.

Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji, glede “poštene delitve bremen” v zavezništvu pa pričakuje, da bo Slovenija storila več.

Slovenija namreč zdaj za obrambo namenja nekaj manj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se uvršča na rep vseh zaveznic.

Šarec in Stoltenber sta govoril tudi o krepitvi kritik na račun zveze Nato in določenim pozivom v javnosti k izstopu iz organizacije. Strinjala sta se, da je to “del demokratičnega procesa”, ki članice Nata le krepi. Stoltenberg pa je bil mnenja, da se v luči pojavljanja novih groženj s strani Rusije, nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, kibernetskega bojevanja in krepitve vohunjenja dejansko podpora Natu v članicah povečuje. Šarec pa je dal primerjavo z gasilci, katerih ugled v Sloveniji tudi ni bil visok, dokler države niso prizadele ujme, ko jih je javnost označila za heroje. Podobno je tudi z vojsko in Natom, sta menila z generalnim sekretarjem Nata.

Med tem časom, ko je bil Stoltenberg na Brdu, pa je Levica v Ljubljani napovedala bojkot njegovega nastopa pred poslanci državnega zbora, kjer se je Stoltenberg tudi srečal s predsednikom državnega zbora, Dejanom Židanom.  V času njegovega nastopa pred poslanci pa so pred parlamentom potekali protesti nasprotnikov zveze Nato, ki sicer niso bili številčni, saj je bilo okoli parlamenta več policistov kot protestnikov. Kljub temu, pa so bili precej glasni. Ko je Stoltenberg zapuščal parlament, so mu v znak protesta prepevali pesmi Slovenija out of Nato in vzklikali, naj Slovenija zapusti zvezo Nato.

Stoltenberg se je nato odpravil v predsedniško palačo. Čeprav so protestniki pričakovali, da bodo Stoltenberga odpeljali izpred zadnjih vrat parlamenta, se je vseeno soočil s protestniki na vodnih vratih, kjer jih je od daleč pozdravil.

Protestniki so mu očitali, da je bil v svoji mladosti levičar in da je spremenil svoje politično prepričanje, očitali so mu tudi, da izvaja pritisk na Slovenijo, na transparentih pa so zahtevali umik slovenske vojske iz Afganistana in ostalih misij zveze Nato, kjer sodelujejo slovenski vojaki.