(VIDEO) Levica odloča o tem, ali bo vlado sestavil Marjan Šarec ali pa še pred ali po ponovnih volitvah Janez Janša – “Muke po Janezu in skušnjave po Mateju so pravzaprav podobne tudi pri Luki”

“Mi smo imeli zdajle še dodatna pogajanja, kjer smo uskladili še tiste točke, ki so bile včeraj odprte. Uskladili smo zadeve do te mere, da lahko gre ta pogodba na svet stranke Levice, kjer bodo o njej odločali. To je bistvo zgodbe,” je po včerajšnjih usklajevanjih v državnem zboru povedal Marjan Šarec. Kakšen pa je vaš občutek, vemo, da na nekatere zahteve Levice petorček, zbran okoli vas, ne more pristati. Kakšen je vaš občutek in katere so te stvari, so od Šarca poskušali zvedeti novinarji.” Od vse zgodovine samostojne Slovenije, ko so se oblikovale koalicije, je bilo tako, da je bil to pač kompromis. Saj vemo, če ima eden vlado, potem sestavi po svoje, če delaš koalicijo, moraš sklepati pač kompromise. In vsak je moral nekaj popustiti tako, da mislim, da sedaj je ta dokument takšen, da ga bo svet stranke Levice lahko obravnaval, in potem bomo videli. Več pa je ta hip odveč govoriti, ker moramo počakati pač”, tako Šarec.

Luka Mesec in ostali iz vodstva Levice niso dajali izjav niti po sestanku v Kamniku, niti včeraj pred in po več kot šesturnem sestanku izvršilnega odbora, pa tudi ne po sestanku koalicije, ki je trajal dobre štiri ure. Tako, da pravzaprav ni jasno, kaj misli vodstvo stranke glede vstopa v Šarčevo koalicijo.

Iz pogajanj oziroma sestankov so prihajale kontradiktorne informacije. Tako je recimo eden od vplivnih članov Levice, zadolžen za medije, tik pred glavnim dnevnikom v državi, novinarjem razlagal, da Šarčeva koalicija ne popušča pri nobeni od ključnih zahtev Levice.

Ker ni bilo jasno, kakšna je odločitev izvršilnega odbora, je popoldne vendarle zaokrožila informacija, da je IO Levice potrdil nadaljevanje pogajanj, ki so se začela z dveurno zamudo. Najprej so bila napovedana za 14. uro, začela pa so se ob 16-ih. Nekaj minut pred 19.00 pa so prišle informacije, da pogajanja vendarle niso bila tako uspešna, in da je Levica velik zalogaj za peterico strank, ki sedaj že deluje praktično usklajeno in govori z enim glasom.

Tako naj ne bi LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, pristale na zvišanje minimalne plače ter dvig davka na dobiček podjetij. Prav tako naj bi vztrajale pri povečanju BDP za vojsko in zagotovitvi sredstev za izgradnjo dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, v vrednosti 1,2 milijarde evrov. Po neuradnih podatkih peterica ni popustila niti pri vprašanju privatizacije in prodaje NLB, kjer je Levica zahtevala zaustavitev postopka prodaje, prav tako pa tudi zamrznitev vseh ostalih postopkov prodaje državnega premoženja.

Neuradno pa je bilo prav tako moč izvedeti, da pri nekaterih prioritetnih področjih, denimo pri zdravstvu, večjih razhajanj ni. Prav tako tudi ne pri šolstvu. Glede povečanja minimalnih plač in pokojnin so prihajale različne informacije. Po eni verziji naj bi se uskladili, več zapletov je bilo pri povečanju dajatev za SPIZ na strani delodajalcev. Ideja Levice je tudi, da bi za skoraj sedem odstotkov dvignili pokojninske prispevke delodajalcev, kar bi za zaposlovalce prineslo po nekaterih izračunih 700 milijonov evrov stroškov. Po podatkih Finančne uprave je v prvem dohodninskem razredu, torej z najnižjimi prihodki, kar milijon Slovencev.

Koliko je šlo pri domnevnih razhajanjih za medijski spin o neusklajenosti in pritisk na pogajalce, bo pravzaprav jasno v prihodnjih dneh. Ob celotnem pogajanju z Levico pa je pravzaprav na mizi vprašanje, ali bo Levica tista, ki bo na koncu omogočila, da bo vlado v tretjem krogu sestavljal Janez Janša, in bi tako sprejela tisto odgovornost, ki jo nobena od strank peterice ni hotela sprejeti, saj se z Janšo niso želeli pogajati, ampak so ostali skupaj vsaj do drugega kroga.

Na nek način gre za reprizo pogajanj Šarčeve peterice z Novo Slovenijo, ki je po prvem krogu usklajevanj izrazila nezadovoljstvo z izpogajanim, vendarle je nadaljevala koalicijska pogajanja, potem pa po drugi seji izvršilnega odbora, ko so se praktično uskladili, in ko je NSi dobila velike koncesije, dobesedno iz “petnih žil” potegnila argumentacijo, da kljub uskladitvi koalicijske pogodbe, ne more v vlado zaradi nezaupanja, češ da bi jih lahko Šarčeva koalicija preglasovala z Levico.

Kako bi lahko Leica argumentirala morebitno nesodelovanje v Šarčevi koaliciji, zaenkrat še ni jasno, bo pa prav gotovo več znanega zvečer, po seji sveta stranke, ki šteje 60 članov, medtem ko je izvršilni odbor Levice praktično sestavljen iz 10 članov. Če bo svet stranke predlagal glasovanje o vstopu v Šarčevo koalicijo, ki naj bi ga izvedli tako, da bodo pisno preko pošte odločali vsi člani stranke, še vedno do konca ne bo jasno, ali bo Levica podprla Šarca in levosredinsko koalicijo.

Morebitna drugačna odločitev kot podpora vstopu v koalicijo bo namreč na stežaj odprla vrata Janezu Janši v tretjem krogu pri sestavljanju koalicije, pa tudi opciji izrednih volitev, kjer naj bi glede na najnovejše ankete prav tako glavno vlogo odigraval Janez Janša. Ne številke v koalicijski pogodbi in domnevna neusklajenost, ampak to bo ključno vprašanje, ki bo na mizi Levice. Če pustimo fototermine, ki jih je bilo včeraj in predvčerajšnjim veliko, pa vendarle ostaja dejstvo, da razlike med Šarčevo peterico in Levico vendarle niso tako velike, in so si omenjene stranke veliko bližje kot pa recimo z NSi.

Pri tem so zanimiva nekatera neuradna razmišljanja znotraj Levice, da vse vendarle ni tako preprosto in dejstvo, da bo SDS ostal zunaj, pomeni, vsaj po razmišljanju nekaterih znotraj Levice, da se bo v opoziciji še okrepil, še posebej v primeru poslabšanja gospodarskih razmer, zato so dileme Levice še toliko bolj velike. Ob tem je zanimivo, da so vsaj v konkretnih zadevah “muke po Janezu in skušnjave po Mateju, pravzaprav podobne tudi pri Luki”. Levica tako kot Nova Slovenija gleda svoj ozki strankarski interes in ju kaj malo brigajo interesi države in njena politična stabilnost, ampak kako bo njihov morebitni politični aranžma vplival na pozicijo stranke na morebitnih predčasnih ali rednih parlamentarnih volitvah. Če stranka vstopi v izvršilno oblast, je konec demagogije, spopadati se mora začeti z realnimi, obstoječimi problemi.

In tako ostajajo vse do konca tedna oziroma do prihodnjega tedna odprte še vse opcije: Levica se lahko Šarcu zahvali za ponudbo in levosredinski koaliciji odreče podporo; privoli lahko v zunanje, projektno sodelovanje in šesterica strank se vendarle uskladi do te mere, da vstopi v vlado kot enakopraven koalicijski partner.