(VIDEO) “Hrvaški politiki lažejo, kradejo, goljufajo in ponarejajo” – Jelinčič predlaga izstop iz arbitražnega sporazuma in vrnitev na meje Avstro-Ogrske

Zmago Jelinčič je včeraj na daljši tiskovni konferenci poudaril, da je SNS absolutno proti vložitvi tožbe proti Hrvaški ter zavrnil navedbe, da vse stranke podpirajo vložitev tožbe proti Hrvaški na Sodišču EU, zaradi njenega neizvajanja arbitražne odločbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.

“Vlade ni več, vlada je odstopila in vlada nima pravice delati take pomembne zadeve. Vlada lahko rešuje samo tiste manjše zadeve, kajti ne more odločati o tem. Jasno je, da bo veliki ustavni pravnik gospod Cerar to tolmačil drugače, vendar v normalnih demokratičnih deželah, ko vlada odstopi, ne sme sprejemati nobenih zadev, ki se tičejo tako pomembne zadeve, kot je recimo meja s sosednjo državo ali pa katerih drugih,” je odločen Jelinčič. Lahko bi urejala le tekoče zadeve in tudi to, kar si vlada jemlje razna pooblastila, že to je preveč, še dodaja Jelinčič, ki pravi, “da v levo koalicijo, tudi, če bi ga povabili, ne gre. “Zaradi tega, ker nočem uničevati lastne države. Jaz sem prepričan, da, v kolikor bo narejena leva koalicija, bomo imeli razsutje države in potem v letu, letu in pol nove predčasne volitve, kar bo vrglo še hujši madež na Slovenijo, Je pa res, da zadnje čase glede na to, da je gospa Ljudmila Novak preskočila na levo stran, bo morda še kdo. Včeraj je bilo glasovanje in pojasnjevanje glasov (NSi) zelo zanimivo. Tako, da so nekateri pripravljeni narediti vse, da bodo na vladi, in da bodo lahko kaj … , zasedali kakšne pozicije. To je malo smešno, če se se gremo državo in državnost, se take zadeve ne bi smele dogajati. Smiselno bi bilo, najbolj smiselno bi bilo, da bi recimo ena od teh treh strank, ki ima deset oziroma več poslancev preskočila in naredila širšo koalicijo z Janšo in to bi trajalo štiri leta, zadeva bi se uredila, zadeva bi se pošlihtala. Mislim, da tukaj bi bilo najboljše, da bi vstopil gospod Šarec s svojo ekipo. V tisti ekipi so tudi ljudje, ki se tudi spoznajo na kakšne zadeve in bi lahko vodili določene resorje, medtem ko imamo zdaj na levi strani eno kopico ljudi, ki se kregajo za ista ministrska mesta. kako se bojo skregali ali se bodo še stepli, ne vem, bomo videli. Mislim, da stepli se glih ne bodo, ker so bolj kilavi in se ne upajo, konec koncev slovenski parlament mora lepo govoriti, ne? V angleškem se lahko pljuvajo, na Portugalskem se stepejo, pa tudi drugi parlamenti se stepejo zato, ker hočejo povedati svoje mnenje in stojijo za svojim mnenjem. V Sloveniji pa je v glavnem, razen izjem seveda, v glavnem tako, da razmišljajo o svojih pozicijah, o svojih stolčkih, kajti glede na ta neumen volilni sistem, ki so ga leta 1996 Združena Lista Socialnih demokratov, se pravi bivši komunisti, spremenili iz tistega, ko smo imeli listo in so stranke lahko najboljše ljudi dajale na začetek, so zdaj prišli noter razni kruhoborci, ki prej niso imeli kaj dosti denarja v žepu in seveda jim je do tega, da čim dlje časa ostanejo tukaj notri, da vlečejo plačo, kaj bo pa z državo, kako se bo pa upravljalo z vsem skupaj, da bodo državljani dobro živeli, to jih pa ne briga, na žalost.”

In kakšno je stališče Jelinčiča do arbitraže in meje s Hrvaško, kjer bi se morali po njegovem vrniti na izhodišče meje z Avstro-Ogrsko in Slovenskih dežel ter Istre z otoki, ki je, kot dokazuje Jelinčič slovenska: “Vse skupaj kaže na izgubo oziroma prodajo slovenskega ozemlja s strani določenih slovenskih krogov, ki jim je komunistična oblast nekdanje SFRJ dosti bližje kot pa slovenski narod in slovenski državljani. Pozablja se na to, da smo tukaj doma, da Slovenci nimamo druge domovine. Razen nekaterih, nekateri imajo kar nekaj domovin, nekateri bodo šli tudi na Hrvaško, kjer jim bodo ploskali in se jim zahvalili za kakšno uslugo, ki so jo naredili na ta ali oni način. Upam, da bo ustavno sodišče razveljavilo oba zakona, upam, da se bo zgodilo, bi rekel, kaj čudežnega, predvsem pa ne upam, da bi se v slovenski pravni stroki kaj premaknilo, kajti dejstvo je, da je ta naša pravna stroka najboljša na Hrvaškem, žal pa imajo Hrvatje tudi Slovence v ekipi Davorina Rudolfa, enega od največjih pravnih strokovnjakov internacionalnega prava, ki je žal rojen v Mariboru, ampak dela za Hrvaško. Kadar se Slovenija loti kakšnih pravnih vprašanj, vedno naredijo napačne poteze. Zakaj, o tem bomo morda zvedeli kaj čez kakšna leta, ko bo morda kakšna sprememba v kazenskem zakoniku in se bo postfestum procesuiralo tiste, ki so izdali domovino”

Na novinarsko vprašanje, kako naj ravna Slovenija, če odstopi od tožbe, Jelinčič pravi: “enako kot so naredili Hrvati. Mi moramo odstopiti od odločitve arbitražnega tribunala. V tem primeru se vse vrne na sam začetek in v tem primeru moramo mi dati na mizo relevantne podatke. To so podatki o meji. To so podatki o mejah slovenskih dežel z kraljevino Ogrsko, namreč že sam arbitražni tribunal govori o mejah slovenskih dežel s Hrvaško, Hrvaške ni bilo, to je pokrajinski pojem znotraj nedeljive Ogrske in v tem primeru lahko mi samo to položimo na mizo in čakamo. Nič kaj drugega ni potrebno. Mednarodni gremiji, seveda določeni bodo seveda mleli to zadevo desetletje ali še več, ampak nič hudega. Slovenci smo postavili svoja izhodišča, po drugi strani, pa bi morali narediti še eno zadevo. Mi bi morali v Sloveniji ponovno obuditi slovenske dežele. Mi bi morali, ne tako kot so komunisti rekli, da je treba razdeliti najprej na 24 pokrajin, potem pa na dvanajst pokrajin. Mi moramo imeti Slovenijo razdeljeno v skladu s svojimi zgodovinskimi načeli na pet pokrajin.To so bile nekdanja država Koroška, nekdanja država Kranjska, nekdanja država Štajerska in nekdanja država Primorska. Vse te države imenovane Dežele so imele svojega vladarja, svoj parlament in svoje meje To moramo obuditi. Glede na to, da smo po Trianonskem sporazumu leta 1920 nazaj dobili pa še del Prekmurja, se pa tam naredi nova Pomurska dežela. Na ta način mi že v izhodišču onemogočimo Hrvatom, da bi vse skupaj delali na osnovi nekakšnih Avnojskih sklepov, kakor oni pravijo.

V bistvu v Avnojskih sklepih ni bilo govora o tem, kaj se bo kam dalo, razen v enem sklepu, kjer so že delili Istro. Namreč, Slovenska Istra, kot se je pisalo na začetku, je bilo mišljeno, kot dežela, ki je Slovenska. Ni bilo Slovenska Istra, pa Hrvaška Istra. Ampak je bila Slovenska dežela Istra. Tako se je to proklamiralo. Tudi Italijani so to naredili v času okupacije. In je bila to dežela vse gor od Bovca, pa vse do Lošinja, vključno s tremi kvarnerskimi otoki, Krk, Cres in Lošinj. Ko je Italija kapitulirala 9. septembra 1943, je Nemčija iz tega področja naredila Adriatischen Küstenland, se pravi Jadransko primorje, ki so jo oni vodili, ne pa Hrvatje. Po drugi svetovni vojni je bilo vse skupaj vrnjeno Jugoslaviji in ne Hrvaški. Po naši tako imenovani osamosvojitvi in že prej so si Hrvatje razdelili Istro na pol in naredili neke nikoli obstoječe republiške meje, ki so bile zgolj notranje administrativne meje na osnovi komunističnih dogovorov. Takrat so pa potem po osamosvojitvi naši gospodje zamudili vse skupaj. Zdaj, ko jaz gledam še malo arhive za nazaj, se mi porajajo čudna vprašanja tudi o delovanju nekaterih slovenskih politikov takratnih osamosvojiteljev. Zelo čudne zadeve so bile in reakcije recimo s strani gospoda Peterleta, ki je danes evropski poslanec. To je tudi zabeleženo v eni knjigi, ki jo je napisal Roger Gogala, naslov je pa Boj za južno mejo – Istra. Tam noter so ti dokumenti in ta razmišljanja objavljena, vendar kot kaže, naši gospodje in gospe pravniki tega ne berejo, ker jim je vseeno, kaj se z našo deželo dogaja.

Na vprašanje, kako komentira čestitke Evropske unije Hrvaški, da je Hrvaška vzor Evropski uniji, Jelinčič odgovarja. “Hrvatje imajo v Bruslju najboljši lobistični material od katere koli nove države. To priznavajo v Bruslju njihovi uradniki. Hrvatom ni problem vabiti na kosila, darovati kakšna darila, tudi zelo draga darila in enostavno obljubljati še več, kakor so že dali. Hrvaški politiki so pripravljeni za interes svoje države, lagati, krasti, goljufati, ponarejati. Ponaredkov je polno in žalostno je to, da se naši strokovnjaki ne odzovejo na te ponaredke, ampak so enostavno tiho. Jaz bi bil zelo vesel, če bi mi imeli take strokovnjake, ki bi se tako zavzemali za svojo domovino. Pa jih žal nimamo, zato smo kakšni taki samotni strelci, ki se ne pustimo in se ne bomo pustili. Je pa res, da sem že dobil opozorila, da naj bom tiho. Ne samo od Cerarja, tudi drugače in tudi glede tiste zadeve v zvezi z azerbajdžanskim denarjem. Tista grožnja ni bila kar tako. Zdaj se že piše, Cerar je zadnjič neumno izjavil na eni televiziji, da sem jaz že obsojen, obtožen v Evropi s tem, da je vprašljivo, kako sem že lahko ven vržen iz neke inštitucije, ki še ni formirana. V Svet Evrope so lahko vključene nacionalne delegacije. Mi še nimamo do konca formiranega parlamenta in nimamo še delegacije. In kako te lahko vržejo iz nečesa, kjer nisi bil član. Poleg tega pa je ta tako imenovani preiskovalni organ neka na pol privatna zadeva. Neka inštitucija, ki jo Soros financira, zadaj so pa seveda niti, ki vodijo do Ljubljane. Mene vse skupaj spominja na finsko afero Patria, ki je bila vodena, kakor kaže, iz istih krogov, iz istih logov in gre za zelo močne povezave.”

Hrvatje to zelo dobro izkoriščajo, tudi naše ljudi, da delajo za njih. Sova pa, kakor je nekdo rekel, samo skovika na drevesu, namesto, da bi raziskovala te stvari. Jasno pa je, da raziskuje, kaj jaz delam, kje hodim, s kom se pogovarjam, to so mi pa tudi povedali.