(VIDEO) Kjer se prepirata dva (Cerar in Brglez), Tonin mandat ima. Ozadje imenovanja Mateja Tonina za predsednika DZ
Matej Tonin še včeraj pred sejo praktično ni imel možnosti za izvolitev. Vest o njegovi kandidaturi je bila bolj preverjanje, koliko seže desnosredinska stran. Tako se je Tonin v hotelu Cubo še dva dni nazaj pred tem imenovanjem pogovarjal z Zmagom Jelinčičem. Po vseh preverjanjih naj bi dobil 40 glasov, kar pomeni štiri več, kot jih imajo SDS Janeza Janše, NSi Mateja Tonina ter SNS Zmaga Jelinčiča. Čeprav v državnem zboru ob njegovi izvolitvi ni bilo pretirane evforije niti na desni niti na levi ali na sredini, kar se je nenazadnje videlo, ko so le redki poslanci prišli na kozarček šampanjca po konstituiranju državnega zbora.
Vendarle se zdi, da je Šarec potegnil edino logično in strateško potezo, ko je presekal spore znotraj levosredinskega peterčka, kjer bi bilo najslabše, če bi recimo danes ne prišli do izvolitve predsednika državnega zbora. Imenovanje Tonina s podpisi petih levosredinskih strank je bila edina logična izbira, da ne bi skvarili odnosov pred resnimi pogovori o sestavi vladne koalicije. Poteza z imenovanjem Tonina je vsaj odprla možnost sredinske koalicije tudi, če do nje v nadaljevanju ne bo prišlo oziroma, če NSi ne bo šla v koalicijo z Marjanom Šarcem.
Imenovanje Tonina je pravzaprav posledica notranje strankarske dinamike. V SMC, ko sta se za mesto predsednika DZ spopadla Miro Cerar in Milan Brglez, pa tudi konfliktnih odnosov med SD-jem in SMC-jem. To sta dve konstanti, ki sta definirali ali pa determinirali iskanje predsednika državnega zbora. Cerar mora biti zadovoljen, saj se je z imenovanjem Tonina odprta možnost za njegovo imenovanje v primeru, če bo prišlo do tako imenovane sredinske koalicije, v katero poskušajo na vsak način pridružiti še Mateja Tonina in NSI.
Matej Tonin se sicer ni zahvalil za imenovanje prvopodpisanemu pod predlogom za njegovo imenovanje Marjanu Šarcu, češ, da se je zahvalil vsem. Poleg tega pa je na koncu presenetil z izjavo, da se bo še naprej pogajal tako z Janezom Janšo in pa tudi z Marjanom Šarcem. Vendarle gre razumeti Toninove izjave bolj v smislu pomiritve baze, ki mu je očitala, da je vstopil v levosredinsko koalicijo.
V Desusu so sicer neuradno izvolitev Tonina komentirali kot korak v desno vlado oziroma, da je desnica z njegovim imenovanjem bližje vladi. Vendarle je pred vročimi poletnimi meseci pomirila strasti znotraj peterice strank in dala neko realno osnovo za pogovore o novi vladi. Podporo so mu odrekli le v Levici, kjer strankam, ki se pogovarjajo o oblikovanju koalicije, očitajo “tihi dogovor z desnico”. Vendarle se zdi, da v Levici zaradi izvolitve Tonina po prvem šoku niso bili pretirano nezadovoljni oziroma jezni, ampak so taktično pustili odrto možnost za morebitne pogovore z Marjanom Šarcem, če jih bo ta potreboval. Prav tako si je manevrski prostor za pogovore z Levico pustil tudi Marjan Šarec tako, da še ni nič dokončnega, ampak gre za etapno epizodo pred velikim finalom, ki ga bomo videli pri oblikovanju koalicije oziroma vlade.
Na vprašanje, kdo je torej bližje, da sestavi vlado, Janez Janša ali Marjan Šarec, nekdanji predsednik Pavle Gantar odgovarja, da je po njegovem mnenju bližje vladi Janša kot Šarec. “Današnje dogajanje je to jasno nakazalo. Če se leva sredina ni bila sposobna zmeniti o kandidatu izmed 52 poslancev, kaže na to, da se o elementarni, osnovni zadevi niso sposobni dogovoriti, kaj šele, da bi se dogovorili o tako komplicirani zadevi, kot so sestava ministrstev, delitev ministrstev in koalicijskem programu,” odgovarja Gantar in dodaja, da je zdaj le še vprašanje, kdo bi šel v desnosredinsko vlado. “Tukaj bo veliko težav. Mogoče je Janši v prvem krogu vendarle ne bo uspelo sestaviti, se pa lahko zgodi, da mu bo uspelo v zadnjem tretjem krogu,”
V nasprotju z Gantarjem pa so nekateri poznavalci političnega ozadja prepričani, da levosredinske stranke oziroma stranke, ki so predlagale Tonina ne bodo šle v vlado z Janšo ali pa so se pripravljeni umakniti oziroma nikoli več analizirati političnega dogajanja oziroma se odpovedati vsem komentarjem o politiki.
Eden od vidnih udeležencev današnjega dogajanja iz kroga petih levosredinskih strank, ki pa ga ne bom imenoval, mi je dejal, da je največji dosežek izvolitve Tonina preprečitev levega ekstremizma. Če pa se bo iz tega izcimilo še kaj več, recimo vstop NSi v vlado, pa bo to še dodatno pripomoglo k normalizaciji političnega prostora.
