Janševi sejo odbora za pravosodje, na kateri so obsodili napade na sodstvo na prvem shodu pred sodiščem v Celju, izkoristili za vabilo na nov drugi shod prihodnji teden

Odbor DZ za pravosodje je na današnji več kot šesturni razpravi sprejel sklep koalicije, s katerim je najostreje obsodil proteste pred sodiščem v Celju. O ostalih predlogih sklepov koalicije in tudi o predlogih poslanske skupine SDS bodo glasovali na nadaljevanju seje, ki še ni sklicano. Seje se je udeležil tudi Janez Janša, ki sicer ni član odbora.  Poslanci SDS so sejo uporabili tudi kot priložnost, da svoje privržence povabijo na drugi shod v podporo Janezu Janši, ki bo naslednji teden v Celju, ko bi se nadaljevalo sojenje v primeru nekdanje Janševe parcele v Trenti.

V zadnjem obdobju smo priča številnim napadom na sodno vejo oblasti, ki ogrožajo neodvisnost sodstva in spodkopavajo zaupanje javnosti v pravno državo, je v sklicu seje izpostavila predsednica odbora Lena Grgurevič (Svoboda). Še posebej pa je nesprejemljivo, zavržno in tudi nevarno, kadar politiki vzpodbujajo nezaupanje v samostojno vejo oblasti, je izpostavila Grgurevič, ki se je za sklic današnje seje odločila po nedavnem protestu podpornikov predsednika SDS Janeza Janše v Celju.

Stvari so šle predaleč, je poudaril predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđevič. Diskreditiranje sodstva, “kar je nekaterim prešlo že v rutino,” je po njegovi oceni nesprejemljivo, prav tako so nesprejemljivi poskusi podreditve sodstva za lastne interese, je izpostavil. Ob tem je najostreje obsodil izjave, ki neposredno spodbujajo k rušenju pravnega reda, nespoštovanju odločitev sodišč ter zanikajo načelo pravne države.

Zadeve pravosodja se ne urejajo na ulici, ampak po institucionalni poti. Ulica namreč vodi v anarhijo, kar je eden najslabših možnih scenarijev, je opozorila generalna državna tožilka Katarina Bergant. Na tožilstvu se po njenih besedah dnevno soočajo s posledicami sovražnega ali celo hujskaškega govora. “Če pa se takšnega govora poslužujejo mnenjski voditelji, katerih beseda ima pri ljudeh posebno težo, se v družbi ustvarja sovražno vzdušje, v katerem lahko od besed zelo hitro pride tudi do dejanj,” je opozorila.

Kot družba smo sprejeli dogovor, da bomo spore reševali na sodišču, in ne na ulici, se je mnenju Bergant pridružila predstavnica Društva državnih tožilcev Slovenija Sabina Perko. Ulica namreč ne spoštuje civilizacijske pridobitve temeljnih človekovih pravic, temveč si izbere svoja pravila, je dodala.

Po oceni predsednika Državnotožilskega sveta Harija Furlana ustvarjanje napetosti in sovražnosti ni problematično le za tožilce, ampak tudi za mlajše bodoče sodnike in tožilce, ki se odločajo za ta poklic. Po oceni predsednice Sodnega sveta Urške Kežmah so objave na družbenih omrežjih, ki razkrivajo osebne podatke sodnikov in tožilcev in pozivajo k nasilju nad njimi, nedopustne in predstavljajo neposreden napad na neodvisnost sodstva.

Izjave, ki spodbujajo sovraštvo, delijo družbo in zastrupljajo politični prostor, so nesprejemljive tudi za ministrico za pravosodje Andrejo Katič. Politiki so prvi, ki bi morali biti zgled pri spoštovanju pravne države in spoštovanju neodvisnosti sodstva, je poudarila ministrica in pozvala vse politične akterje k odgovornemu ravnanju in da se vzdržijo vsakršnega spodbujanja sovraštva.

V več kot šesturni razpravi ni manjkalo obtoževanj med poslanci koalicije in opozicije o tem, kdo je kriv za stanje v sodstvu. Govora je bilo predvsem o nedavnem shodu pred sodiščem v Celju, primerih Trenta in Patria ter številnih drugih sodnih primerih. Prvi se je k besedi prijavil predsednik SDS Janez Janša in se koaliciji zahvalil za sklic današnje seje.

Predsednik opozicijske SDS Janez Janša  se je strinjal, da je problematika napadov na sodstvo in diskreditacij sodne veje oblasti težava, a ne iz razlogov, kot jih je koalicija navedla v sklicu današnje seje. Spomnil je, da je Slovenija po številu sodnikov na prebivalca visoko nad evropskim povprečjem, opozoril je tudi na porast števila pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice ter na sodne zaostanke. Je to odraz povečanega zaupanja v sodstvo, ali je ravno obratno, je vprašal Janša.

Strinja se, da v Sloveniji potrebujemo reformo sodstva, a ne takšne, kot so si jo zamislili v koaliciji, ampak takšno, kot so jo pred leti izvedli na Slovaškem in “po kateri se je kakšnih 20 ali pa 30 najbolj korumpiranih sodnikov znašlo v zaporu”, je poudaril. Janša je sicer napovedal, da bo naslednji shod pred sodiščem v Celju 12. decembra. Na shod je v razpravi povabil tudi poslanec SDS Žan Mahnič.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (Svoboda) je med drugim nagovorila državljane in izrazila upanje, da se ne bodo udeleževali “zavržnih shodov” pred sodišči. “Skandiranje pred sodišči ni nekaj, kar želimo gledati v demokratični državi,” je dejala in opozorila, da lahko besede, izrečene pred sodiščem, eskalirajo v fizično nasilje.

Predsednici DZ se je pridružila Lucija Tacer (Svoboda), ki je poskuse političnega vplivanja na sodno vejo oblasti označila za nevarne. Da je pozivanje k nestrpnosti in nasilju s pozicije politične moči zavržno in mu je treba reči odločen ne, je med drugim poudaril tudi poslanec Levice Milan Jakopovič. “Mi potrebujemo danes jasna stališča ljudi na izvoljenih javnih funkcijah proti tovrstnim načinom spodbujanja sovraštva, brez skrivanja za institutom svobode govora, ker v končni fazi pravica do svobode izražanja ni neomejena,” je poudaril.

Člani odbora so na koncu z devetimi glasovi za in petimi proti sprejeli predlog sklepa koalicije, s katerim so obsodili proteste pred sodiščem v Celju. O predlogu sklepa, s katerim bi odbor pozval politične akterje, naj se vzdržijo kakršnikoli dejanj, ki bi lahko zamajala zaupanje javnosti v sodstvo, pa bodo glasovali na nadaljevanju seje.

Več predlogov sklepov so pripravili v poslanski skupini SDS. Med drugim predlagajo, da odbor pozove ministrstvo za pravosodje, da odboru posreduje primerjavo med Slovenijo in drugimi državami EU glede števila postopkov, ki se iz posamezne države vodijo pred ESČP. Predlaga tudi, da odbor ugotovi, da številni sodniki s svojim delovanjem vzbujajo videz pristranskosti, s svojimi odločitvami pa vzbujajo dvom v neodvisnost, nepristransko in poštenost sojenja. Med drugim predlagajo tudi, da odbor pozove vlado, da pripravi ukrepe, na podlagi katerih bo zagotovljena javnost sojenja, pravica do poštenega in nepristranskega sojenja, kot tudi zagotovljeno preprečevanje zlorab sodnega sistema za politične procese in uvedba javnega nadzora nad sodstvom.