Mineva 1000 dni odkar se je začel največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni
Evropski parlament se bo danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim bodo obeležili tisoč dni ruske invazije v Ukrajini. Evropske poslance bo ob tej priložnosti preko video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU.
Kot je pred dnevi ob napovedi zasedanja sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola, bo Evropski parlament obeležil “1000 dni poguma ukrajinskega ljudstva”. Ukrajinski predsednik je Bruselj nazadnje obiskal oktobra, ko je na vrhu EU predstavil svoj načrt za zmago oz. strategijo za končanje vojne.
Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo. Proti Rusiji je uvedla sankcije, Kijevu pa zagotavlja obsežno politično, humanitarno, vojaško in finančno pomoč.
Evropski parlament je bil tudi močan podpornik prizadevanj Ukrajine, da bi se pridružila Evropski uniji. Ukrajina je skupaj z Moldavijo pristopna pogajanja začela konec junija.
Poleg tega so evroposlanci odločno podprli stališče, da mora Rusija finančno nadomestiti uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, in da bi morala EU za to uporabiti zaplenjeno rusko premoženje. Od leta 2021 je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij v zvezi z Ukrajino, še poudarjajo v tej instituciji.
Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini bo tudi v ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju, zadnjega pod vodstvom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella.
America provided 300km-range ATACMS late last year, but Ukraine was denied permission to fire them over the border into Russia. Now Joe Biden has changed course. That raises three significant questions https://t.co/qUytJB90Xl 👇
— The Economist (@TheEconomist) November 19, 2024
Despite strong support for delivering the Taurus cruise missile to Ukraine, German Chancellor Olaf Scholz firmly opposes it, citing risks of Germany being drawn into the Russia-Ukraine war if the missiles are used.https://t.co/Ljb3Noxar0
— DW News (@dwnews) November 19, 2024
☝️ “Do you want to go to war with Russia? Ask Europeans whether they want, because that is the way it is going to be. European countries will be drawn into the conflict with Russia against their will, before they even blink an eye” – President Putin pic.twitter.com/WB5EPi9HX0
— 🇷🇺Russia is not Enemy (@RussiaIsntEnemy) November 18, 2024
Kremelj je v ponedeljek opozoril, da odločitev predsednika Joeja Bidna, da dovoli Ukrajini, da napade cilje v Rusiji z raketami daljšega dosega, ki jih dobavijo ZDA, priliva “olje na ogenj” vojni in bi še povečala mednarodne napetosti.
Bidnov premik v politiki je konfliktu dodal negotov, nov dejavnik na predvečer 1000-dnevnega mejnika, odkar je Rusija leta 2022 začela svojo obsežno invazijo.
Washington zmanjšuje omejitve glede tega, kaj lahko Ukrajina udari s svojim vojaškim taktičnim raketnim sistemom ameriške izdelave ali ATACM , so ameriški uradniki povedali za Associated Press v nedeljo, potem ko so več mesecev izključevali takšno potezo zaradi strahu pred stopnjevanjem konflikta in povzročitvijo neposrednega napada. spopad med Rusijo in Natom.
The Kremlin on Monday warned the use of U.S. long-range weapons by Ukraine to strike Russian territory will be seen as a dangerous escalation in the ongoing conflict. https://t.co/wdoNte9T6n https://t.co/wdoNte9T6n
— Forbes (@Forbes) November 19, 2024
“Očitno je, da namerava odhajajoča administracija v Washingtonu sprejeti ukrepe, in o tem so govorili, da bi še naprej prilivala olja na ogenj in izzvala nadaljnje stopnjevanje napetosti okoli tega konflikta,” je dejal tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov.
Ukrajina, ki je v torek obeležila 1000 dni od ruske invazije v polnem obsegu , z utrujenimi vojaki, ki se borijo na številnih frontah, Kijev oblegajo pogosti napadi z brezpilotnimi letali in raketami, pa se pripravlja, da Donald Trump ponovno zavzame Belo hišo .
Kot spodbudo za oblegano državo je ameriški predsednik Joe Biden dal zeleno luč za uporabo ameriških raket proti ciljem globlje v Rusiji, kar bi lahko omejilo njene možnosti za napade in oskrbo fronte.
Toda dramatičen premik v politiki se lahko obrne, ko se Trump januarja vrne v Belo hišo, vojaški strokovnjaki pa so opozorili, da samo po sebi ne bo dovolj, da bi spremenilo potek 33-mesečne vojne. Na tisoče ukrajinskih državljanov je umrlo, več kot 6 milijonov jih živi kot begunci v tujini, prebivalstvo pa se je zmanjšalo za četrtino , odkar je vodja Kremlja Vladimir Putin ukazal invazijo po kopnem, morju in zraku, s katero se je začel največji konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni.
As Ukraine marks 1,000 days since Russian troops invaded on February 24, 2022, DW looks at the numbers behind a war that has led to an estimated 1 million deaths and displaced several million more people. https://t.co/HP3SvvbMGw pic.twitter.com/R4NCHWmvoy
— DW News (@dwnews) November 19, 2024
From @WSJopinion: Putin is telling Trump that his settlement terms will be harsh, and Trump will have to calculate his policy accordingly. The ATACMS decision and aid could help promote a settlement if it puts Ukraine in a stronger negotiating position.https://t.co/5I2Pj4l14a
— The Wall Street Journal (@WSJ) November 19, 2024
Vojaške izgube so bile katastrofalne, čeprav ostajajo skrbno varovana skrivnost. Javne zahodne ocene, ki temeljijo na poročilih obveščevalnih služb, se zelo razlikujejo, vendar večina pravi, da je bilo na vsaki strani več sto tisoč ubitih ali ranjenih. Tragedija se je dotaknila družin v vsakem kotičku Ukrajine, kjer so vojaški pogrebi običajni v večjih mestih in oddaljenih vaseh, ljudje pa so izčrpani zaradi neprespanih noči siren zračnega napada in tesnobe.
Zdaj vrnitev Trumpa, ki je obljubil, da bo hitro končal spopade – ne da bi povedal, kako – postavlja pod vprašaj prihodnost ameriške vojaške pomoči in združene zahodne fronte proti Putinu ter povečuje možnost pogovorov za končanje vojne
Rusija, ki se je medtem okrepila z iranskimi brezpilotnimi letali ter severnokorejskimi topniškimi granatami in balističnimi izstrelki , je zdaj napotila 11.000 severnokorejskih vojakov , od katerih so se nekateri po mnenju Kijeva spopadli z ukrajinskimi silami, ki so zavzele del ruske regije Kursk. Eden od visokih kijevskih uradnikov je dejal, da ima Pjongjang zmogljivost za pošiljanje 100.000 vojakov.
Medtem ima Ukrajina nekaj svojimi elitnimi vojaki, ki poskušajo zadržati ta majhen košček ruskega ozemlja, zavzetega avgusta, kot pogajalski adut.
Kijev pravi, da je Rusija tam nakopičila 50.000 vojakov, medtem ko sile Kremlja najhitreje napredujejo na vzhodu Ukrajine od leta 2022 – in krepijo pritisk tudi na severovzhodu in jugovzhodu.
Pred zimo, je Moskva v nedeljo obnovila svoj zračni napad na ukrajinski elektroenergetski sistem v težavah, pri čemer je izstrelila 120 raket in 90 brezpilotnih letal v največjem zračnem jezu po avgustu.
In a major shift, President Joe Biden has reportedly lifted a ban on Ukraine using US long-range missiles to strike targets deep inside Russia.
It is a long-sought request by Kyiv, but can the weapons change the course of the war? pic.twitter.com/CZrsYKSiRm
— DW News (@dwnews) November 19, 2024
Poleg pooblastila ZDA za napade na vojaške cilje v Rusiji z ameriškim orožjem ostaja ključnega pomena tudi zunanja finančna pomoč in pomoč pri orožju.
Kljub dvema zaporednima letoma zmerne rasti je ukrajinsko gospodarstvo še vedno na 78 odstotkih , kot je bilo pred invazijo, zaradi katere se je leta 2022 BDP zmanjšal za tretjino. Nekoč velikanski jeklarski in žitni industriji v Ukrajini sta bili prizadeti.
Misija ZN za spremljanje človekovih pravic je potrdila smrt 11.743 ukrajinskih civilistov , čeprav nekateri kijevski uradniki menijo, da je številka veliko večja.
Predsednik Volodimir Zelenski je prejšnji teden dejal, da mora Ukrajina storiti vse, da konča vojno naslednje leto po diplomatski poti. Vendar je odločno prekinil vse pogovore o prekinitvi ognja, preden bodo Ukrajini zagotovljena ustrezna varnostna jamstva.
Kremelj pravi , da njegovi vojni cilji ostajajo nespremenjeni, odkar je Putin junija izjavil, da mora Ukrajina opustiti svoje ambicije po pridružitvi Natu in se mora umakniti iz štirih ukrajinskih regij, ki jih delno nadzorujejo njegove sile, kar je za Kijev enako kapitulaciji.
Rusija se je na proteste odzvala tako, da je zavzela ukrajinski črnomorski polotok Krim in podprla paravojaški upor na vzhodu, kjer je bilo ubitih 14.000 ljudi, preden sta dve seriji pogovorov v tako imenovanem formatu iz Minska ustavila spopade s Kijevom.
Potem ko je nemški kancler Olaf Scholz v petek prvič po skoraj dveh letih poklical Putina, je Zelenski dejal, da je ta poteza zmanjšala izolacijo ruskega voditelja. Izrekel se je tudi proti zamisli o obnovitvi pogovorov v stilu Minska. “Vse želimo opozoriti: ‘Minska 3’ ne bo; potrebujemo pravi mir,” je dejal.