Biden, Scholz, Macron in Starmer o vojni v Gazi in Ukrajini
Nemški kancler Olaf Scholz, britanski premier Keir Starmer in francoski predsednik Emmanuel Macron so skupaj z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom ob njegovem obisku v Berlinu izpostavili nujnost končanja vojne v Gazi. Znova so izrazili tudi odločno in nadaljnjo podporo Ukrajini.
We stand together for peace – as friends, as allies.
Unis pour la paix – en tant qu’amis, en tant qu’alliés.
Wir stehen zusammen für Frieden – als Freunde, als Verbündete.@POTUS @EmmanuelMacron @Keir_Starmer pic.twitter.com/UrjRl9YzOr
— Bundeskanzler Olaf Scholz (@Bundeskanzler) October 18, 2024
Olaf man konnte euch hören! 😬https://t.co/LUQCg9hHxn
— Amphitryon (@anti_ideologist) October 18, 2024
Nemčija, Berlin. Ameriški predsednik Joe Biden je danes tik pred iztekom mandata na obisku v Nemčiji, kjer je poleg dvostranskih odnosov osrednja tema Ukrajina. Nemčija, Schönefeld. Ameriški predsednik Joe Biden ob prihodu na berlinsko letališče Schönefeld. Ameriški predsednik je danes tik pred iztekom mandata na obisku v Nemčiji, kjer je poleg dvostranskih odnosov osrednja tema Ukrajina. Foto: dpa/STA
Četverica voditeljev je v skupni izjavi glede dogajanja na Bližnjem vzhodu poudarila “takojšnjo potrebo po vrnitvi talcev k njihovim svojcem, po končanju vojne v Gazi in dostavi humanitarne pomoči civilistom”.
Razpravljali so tudi o posledicah smrti vodje Hamasa Jahje Sinvarja ter konfliktu v Libanonu in znova obsodili iranski napad na Izrael v začetku oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Štirje voditelji so v skupni izjavi znova izrazili še odločenost, da bodo še naprej podpirali Ukrajino pri njenih prizadevanjih za zagotovitev pravičnega in trajnega miru. Obenem so obsodili Rusijo in njeno nadaljevanje agresije nad Ukrajino.
Podobno sporočilo sta po današnjem dvostranskem srečanju podala že Scholz in Biden, ki je Nemčijo obiskal tik pred novimi volitvami, ki bodo odločile o njegovem nasledniku.
Bodoči predsednik ZDA miru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ne bo smel skleniti brez podpore Ukrajincev, je danes v Bruslju v luči prihajajočih volitev v ZDA povedal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak. Obenem je zagotovil, da Kijev ne razmišlja o razvoju jedrskega orožja.
Jermak je na današnjem dogodku v organizaciji bruseljskega think tanka Evropski politični center (EPC) ocenil, da so bili pogovori v ZDA o načrtu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo zelo dobri. Zelenski ga je predstavil aktualnemu predsedniku Joeju Bidnu, ameriškemu kongresu, pa tudi obema predsedniškima kandidatoma – republikancu Donaldu Trumpu in demokratki Kamali Harris.
“Najpomembneje je, da niti Kamala Harris niti Donald Trump ne bosta pripravljena skleniti miru s Putinom, ki ga prej ne bi podprli Ukrajinci,” je poudaril.
Vodja kabineta Zelenskega je pojasnil, da jim nekdanji predsednik ZDA ni predstavil načrta, v skladu s katerim bi vojno v Ukrajini končal v 24 urah, kot je napovedal. “Prav tako nisem slišal ničesar, kar bi me navdalo z zaskrbljenostjo, da bo Ukrajina ostala brez podpore,” je še povedal.
Zelenski in Trump sta govorila tudi o ukrajinskem članstvu v zvezi Nato. Ukrajinski predsednik je ob robu četrtkovega vrha EU v Bruslju dejal, da je republikanskemu kandidatu dejal, da “bo Ukrajina imela jedrsko orožje, s katerim se bo lahko zaščitila, ali pa mora biti del nekega zavezništva”. “Razen Nata ne poznamo tako učinkovitega zavezništva,” je povedal Zelenski.
Putin je danes njegove izjave označil za nevarno provokacijo in napovedal, da bo vsak korak v tej smeri naletel na ustrezen odziv.
“Govorimo o jamstvih, ne razmišljamo o jedrskem orožju,” je na današnjem dogodku v Bruslju povedal Jermak in dodal, da so bile besede Zelenskega napačno interpretirane.
Dejal je še, da po predstavitvah načrta za zmago v Washingtonu, Londonu, Parizu, Rimu, Berlinu in Bruslju potekajo posvetovanja o njem, pri čemer v Kijevu še čakajo na konkretne odzive.
Načrt je sicer po besedah Jermaka namenjen uresničitvi mirovne formule v desetih točkah, ki jo je ukrajinski predsednik predstavil že novembra 2022. Po junijski mirovni konferenci v Švici zdaj potekajo tematske konference o posameznih točkah.
V soboto bo denimo Finska gostila konferenco o ekološki varnosti, vse pa naj bi se zvrstile do konca meseca, pri čemer bo zadnja namenjena humanitarnemu vidiku. Po vsaki od njih pripravijo izjavo s konkretnimi ukrepi za posamezno področje, iz katerih bodo v začetku novembra pripravili osnutek načrta za izvedbo mirovne formule, je povedal vodja kabineta Zelenskega.
“O datumu druge mirovne konference bomo lahko razmišljali, ko se bomo počutili dovolj močne in ocenili, da so okoliščine primerne za organizacijo konference,” je pojasnil. Pripravljeni so povabiti tudi predstavnike Rusije, vendar pa bodo morale biti prisotne tudi prijateljske in partnerske države Ukrajine, je povedal.