“Če bi bil v njihovih čevljih, bi razmišljal o drugih alternativah, kot so napadi na naftna polja” – Biden Izraelu odsvetuje napade na iranska naftna polja

Ameriški predsednik Joe Biden je  včerajIzraelu odsvetoval morebitne napade na iranska naftna polja, med drugim pa ni želel ugibati, če želi izraelski premier Benjamin Netanjahu vplivati na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo 5. novembra.

“Če bi bil v njihovih čevljih, bi razmišljal o drugih alternativah, kot so napadi na naftna polja,” je na vprašanje o izraelskih pripravah na povračilni udarec zaradi nedavnega iranskega raketnega napada odgovoril Biden. Potrdil je, da sta z Netanjahujem nenehno v stiku. Zato je ocenil, da se bodo Izraelci, preden bodo udarili na Iran, prej posvetovali z Američani. Ponovil je, da ima Izrael vso pravico do samoobrambe, vendar dodal, da bi moral biti bolj previden glede ravnanja s civilisti.

Ni pa znal odgovoriti na vprašanje, če skuša Netanjahu z zaostrovanjem vplivati na izid ameriških volitev. Biden se je od 7. oktobra lani, ko je Hamas napadel Izrael, izkazal za trdnega zaveznika Izraelu. To pa velja tudi za republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ki med predsedniško kampanjo ponavlja, da bi bil na Bližnjem vzhodu mir, če bi bil on predsednik. Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris je malce večja neznanka, vsaj v času, ko si prizadeva pridobiti naklonjenost volivcev arabskih korenin v ključni držav, kot je Michigan.

Ameriški predsednik Joe Biden je sicer na nepričakovani kratki novinarski konferenci v Beli hiši dejal, da pričakuje poštene volitve, vendar ne ve, če bodo mirne. V miren razplet volitev dvomi zaradi izjav republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Biden se je julija, potem ko se je porazno odrezal na televizijskem soočenju s Trumpom, odpovedal predsedniški kandidaturi in predal štafeto podpredsednici Kamali Harris.

Ta se je na soočenju s Trumpom veliko bolje odrezala in rahlo vodi v anketah na nacionalni ravni, vendar pa bodo zaradi ameriškega elektorskega sistema pomembni izidi v peščici ključnih držav, kjer so ankete še bolj tesne.

“Prepričan sem, da bodo volitve svobodne in poštene, ve nem pa, če bodo mirne. To kar je Trump dejal in kar je dejal zadnjič, ko mu ni bil všeč izid volitev, je zelo nevarno,” je v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal Biden.

Trump je na volitvah leta 2020 najprej razglasil zmago, še preden so sploh prešteli glasovnice po pošti, na koncu pa ni sprejel poraza in si je prizadeval ostati na oblasti tudi s spodbujanjem privržencev k napadu na kongres 6. januarja 2021. To mu očita obtožnica posebnega tožilca Jacka Smitha.

Trump doslej še ni povedal, da bo sprejel izid volitev, ki bodo 5. novembra, ne glede na to ali bo zmagal ali izgubil. Leta 2020 je poraz pripisal volilnim prevaram, ki mu jih kljub številnim tožbam ni uspelo dokazati in na svojih zborovanjih tudi letos namiguje na podobna dejanja.

Demokratka Harris trenutno rahlo vodi v anketah na nacionalni ravni, ankete po ključnih državah pa so tesne in kandidata se menjavata v rahlem vodstvu. Zaradi elektorskega sistema bodo o zmagovalcu volitev odločali volivci Pensilvanije, Michigana, Wisconsina, Severne Karoline, Georgie, Arizone in Nevade.

Demokrati upajo, da je v igri morda še Florida, kjer Trumpova prednost v anketah ni prevelika, vse ostale zvezne države ZDA pa so zanesljivo že vnaprej v žepu enega ali drugega.

Harris ima najbolj enostavno pot do zmage, če osvoji Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan. To so tri tradicionalno demokratske države, ki jih je leta 2016 osvojil Trump, leta 2020 pa vzel nazaj Biden.

Če Trump osvoji le eno od treh, bo morala Harris razliko nadoknaditi z zmago ali zmagami v preostalih ključnih državah.

Glede na ankete je možno več kombinacij in to je razlog, zakaj oba predsedniška kandidata in njuna podpredsedniška kandidata Tim Walz ter JD Vance največ časa in denarja za kampanjo mesec dni pred volitvami porabljajo v omenjenih državah.