Protestniki sinoči v Ljubljani zahtevali “vojaški embargo proti Izraelu, sankcije, prekinitev diplomatskih stikov” Levica pa je v senci jedrske grožnje zahtevala ustavitev vojaško pomoč Ukrajini
S shodom pod sloganom Proti genocidu: za svobodno Palestino je sinoči v Ljubljani stekel niz dogodkov ob obletnici začetka uničujoče izraelske ofenzive v Gazi, ki se je začela 7. oktobra lani. V Gibanju za pravice Palestincev so ob tem ponovili poziv slovenski vladi k uvedbi sankcij proti Izraelu.
“Eno leto genocida v Gazi. 76 let kolonizacije Palestine. Dovolj imamo vojn in uničevanja. Dovolj imamo vpletenosti in sostorilstva naših vlad v izraelskemu genocidu in apartheidu. Zahtevamo mir, pravičnost in svobodo,” so ob najavi niza dogodkov, ki bodo potekali do ponedeljka, 7. oktobra, zapisali organizatorji.
Na shodu na ljubljanskem Prešernovem trgu so nato protestniki znova opozorili na trajajočo vojno v Palestini in na širjenje konflikta z izraelsko invazijo na Libanon. V Gibanju za pravice Palestincev se še naprej zavzemajo za “vojaški embargo proti Izraelu, sankcije, prekinitev diplomatskih stikov, mir, pravičnost in svobodno Palestino”.
Udeleženci shoda so se med drugim zavzeli za ukrepanje proti Izraelu in poudarili, da izraelska vojska v Gazi izvaja genocid nad Palestinci, je poročala TV Slovenija. Vnovič so zahtevali tudi, da se ladji MV Kathrin, ki naj bi prevažala eksploziv za Izrael, ne dovoli načrtovanega vplutja v koprsko pristanišče.
V prihodnjih dneh bodo v več krajih po Sloveniji potekali tudi drugi dogodki v podporo Palestini. V petek bo na Tavčarjevi ulici v Ljubljani potekalo zbiranje sredstev za pomoč prebivalcem Gaze, v soboto pa se bo na Čevljarskem mostu začel tridnevni mirovni pohod od Ljubljane do Reke, ki se bo v nedeljo ustavil v ilirskobistriškem mladinskem klubu, preden se v ponedeljek sklene na reški železniški postaji.
V enem letu izraelskih napadov na Gazo je število potrjenih smrtih žrtev v enklavi preseglo 41.700, še več kot 96.000 je ranjenih. Dejansko število ubitih je zaradi obsega razdejanja in številnih pogrešanih najverjetneje mnogo višje. Okoli dva milijona prebivalcev Gaze, ki so tako rekoč vsi razseljeni, se zaradi izraelskih omejitev spopada s pomanjkanjem osnovnih dobrin, tudi lakoto.
Slovenija naj v luči zaostrovanja vojne ustavi vojaško pomoč Ukrajini, so vlado včeraj pozvali poslanci Levice. Poslanka najmanjše koalicijske stranke Nataša Sukič je ob predstavitvi pobude izpostavila nevarnost jedrskega spopada, če pride do odobritve ukrajinskih prošenj za uporabo raket dolgega dosega znotraj Rusije.
Kot je v izjavi za medije pojasnila Sukič, je pobuda poslanske skupine odziv na septembrsko resolucijo Evropskega parlamenta o nadaljnji finančni in vojaški podpori držav članic EU za Ukrajino.
V Levici so zaskrbljeni, da resolucija odpravlja vsakršno omejitev uporabe orožja za ciljanje tarč na ozemlju Rusije s strani Ukrajine. Resolucija, ki so jo podprli vsi slovenski evroposlanci z izjemo odsotnega Vladimirja Prebiliča (Zeleni/Vesna), sicer poziva k zeleni luči ukrajinskim silam za ciljanje “legitimnih vojaških tarč” v Rusiji.
Sukič je ob takšnem glasovanju izrazila zaskrbljenost, saj da je ruski predsednik Vladimir Putin po sprejeti resoluciji predstavil predlagane spremembe ruske jedrske doktrine. Rusija jo je spremenila na način, ki dopušča jedrski odziv na vsakršen množični napad na rusko ozemlje z brezpilotniki, hiperzvočnim orožjem in z manevriranimi raketami.
“To pomeni hudo in resno zaostrovanje in potencialno eskalacijo konflikta do neslutenih razsežnosti, ki lahko svet potisne v globalni jedrski spopad,” je povedala in dodala, da se v Levici namesto zaostrovanja zavzemajo za politike miru in nenasilja in vztrajajo, da je rešitev za vojno v Ukrajini takojšen mirovni proces.
“Doseči mir z jedrsko velesilo na način dodatnega stopnjevanja do mere, da se lahko svet znajde v globalnem jedrskem spopadu, lahko pomeni konec civilizacije,” je dodala in izpostavila nesmiselnost umiranja ukrajinskih in ruskih vojakov.
“Vztrajamo, da mora obrambna politika EU temeljiti na načelih miroljubnega reševanja sporov in sobivanja, ne pa na spodbujanju in stopnjevanju militarizacije ter celo dopuščanju nevarne vojaške avanture na ozemlju ene od jedrskih velesil. Namesto da Evropski parlament in naši evropski poslanci lahkotno sprejemajo tako nevarne resolucije ter postavljajo usodo sveta na kocko, bi si morali prizadevati za mir in za neodvisno obrambno in mirovniško politiko Evrope,” pojasnjujejo v Levici.
Kljub pozivom ukrajinskega vodstva zahodnim zaveznicam, naj mu vendarle dovolijo z zavezniškimi raketami dolgega dosega ciljati Rusijo, zeleni luči za to še niso prejeli. Do predloga so očitno zadržani tudi v Washingtonu, ki je največji podpornik Kijeva v času trajajoče vojne.