Kamala Harris po sprejemu predsedniške nominacije čaka soočanje s Trumpom na televiziji ABC

Podpredsednica ZDA Kamala Harris je sinoči s sklepnim govorom nacionalne konvencije demokratske stranke sprejela predsedniško nominacijo za volitve 5. novembra. Obljubila je, da bo predsednica vseh Američanov, njen govor pa je bil še posebej odločen glede zunanje politike, kjer je iskala srednjo pot med podporo Izraelu in Palestincem.

Harris je uvodoma predstavila svojo zgodbo hčerke priseljenke iz Indije in priseljenca iz Jamajke, ki je postala državna tožilka in pravosodna ministrica Kalifornije. Dejala je, da je na sodišču vedno delovala v imenu ljudstva, kar bo počela tudi na položaju predsednice ZDA.

V nadaljevanju je zatrdila, da si bo na položaju prizadevala za blaginjo srednjega razreda, med drugim z znižanjem davkov, in obljubila, da bo predsednica vseh Američanov ob spoštovanju ustavnih načel in vladavine prava, svobodnih volitev in mirnega prenosa oblasti.

“Stopamo na novo pot naprej v prihodnost trdnega srednjega razreda, kar bo glavni cilj moje vlade. Ustvarili bomo gospodarstvo, kjer bo imel vsak enake možnosti za uspeh,” je dejala.

Omenila je obsodbo republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa zaradi poslovnih prevar in spolnega napada ter posvarila Američane, naj si po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je predsedniku dala imuniteto za vsa uradna dejanja, zamislijo, kako se bo Trump obnašal brez varovalk.

Trumpa je omenila tudi v zvezi z odpravo pravice do splava in obljubila, da si bo prizadevala za njeno povrnitev po celotnem ozemlju ZDA, kakor tudi za potrditev zakona o volilnih pravicah in zakona o utrditvi mejne varnosti, ki so ga republikanci v kongresu zavrnili, ker jih je k temu pozval Trump.

Največji aplavz je požela, ko je govorila o Bližnjem vzhodu. Zagotovila je, da bo vedno podpirala pravico Izraela do samoobrambe, pri čemer je ostro kritizirala napad Hamasa na Izrael 7. oktobra, v isti sapi in ob še večjem aplavzu pa je dogajanje v Gazi v zadnjih desetih mesecev označila za grozljivo. Dodala je, da si bo še naprej prizadevala za konec spopadov ter za palestinsko državo.

Zagotovila je nadaljevanje trdne podpore Ukrajini in zvezi Nato ter dejala, da se ne bo nikoli dobrikala avtokratom, kot to počne Trump. “Diktatorji in tirani, kot je Kim Jong-un, navijajo za Trumpa, ker se ga zlahka manipulira z laskanjem in uslugami,” je dejala.

Njen govor je malce presenetil analitike, saj je na trenutke zvenela kot tradicionalen republikanec, Trump pa je po njenem govoru za televizijo Fox izjavil, da ne ve, zakaj se pritožuje, saj bi lahko vse, kar obljublja, uredila že v zadnjih štirih letih.

Zadnji dan demokratske konvencije, ki je bila polna političnih zvezd, kot so Barack Obama, Bill Clinton, Bernie Sanders in drugi, in je po gledanosti krepko presegla štiri dni republikanske konvencije julija v Milwaukeeju, so se na odru znova zvrstili znani demokratski politiki, aktivisti in umetniki.

Demokratske konvencije se je letos udeležilo tudi več republikancev, med njimi nekdanji republikanski kongresnik iz Illinoisa Adam Kinzinger, ki je bil član odbora za preiskavo napada Trumpovih privržencev na kongres 6. januarja 2021.

“Republikanska stranka ne obstaja več, saj je izdala konservativna načela človeku, ki mu je mar le zase. Trump je zadušil stranko,” je dejal Kinzinger in republikancem sporočil, naj volijo Kamalo Harris, ker so tudi demokrati domoljubi.

Trump je bil sicer tudi ob zadnjem dnevu demokratske konvencije v središču pozornosti. Kritizirali so ga zaradi napada na kongres, imenovanja vrhovnih sodnikov, ki so ukinili pravico do splava, in drugih tem, kot so spoštovanje do veteranov, boj proti podnebnim spremembam in večji nadzor nad orožjem.

Konvencija, ki je v nasprotju z napovedmi minila brez večjih propalestinskih protestov, se je končala s tradicionalnim spustom balonov. V prihodnjih dneh bo jasno, ali je Harris, ki se je v govoru zahvalila predsedniku Joeju Bidnu za to priložnost, okrepila svoje rezultate v anketah.

Tesno vodstvo v anketah pred Trumpom je sicer prevzela že pred začetkom konvencije – tudi po zaslugi izogibanja medijskim intervjujem in pomanjkanju podrobnosti svojega političnega programa. Ključna preizkušnja pa jo čaka 10. septembra, ko se bo soočila s Trumpom na televiziji ABC.