“Amerika, dal sem vse od sebe” – Joe Biden z ognjevitim govorom napadal Donalda Trumpa, ki je konvencijo demokratov slikovno označil kot “komunistični kongres”

Včeraj  se v velikanskem čikaškem United Centru začela konvencija Demokratske stranke. Najpomembnejši dogodek  prvega dne je bil je govor “odstopljenega” predsedniškega kandidata Joe Bidna, ki  je z ognjevitim govorom, v katerem je našteval dosežke svoje vlade in napadal republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, v ponedeljek pozno zvečer sklenil uvodni dan nacionalne konvencije demokratske stranke v Chicagu in pozval Američane, naj volijo Kamalo Harris. Podpredsednica ZDA Harris bo v četrtek z govorom sprejela predsedniško nominacijo demokratske stranke, ponedeljek pa je bil posvečen Bidnu, ki je julija sprejel zgodovinsko odločitev o odstopu od kandidature za drugi mandat.

“Rad imam svoje delo, vendar imam domovino rajši,” je dejal 81-letnik in zanikal, da bi bil jezen, ker so ga kolegi in prijatelji prepričevali, naj se zaradi starosti umakne iz tekme. Biden, ki ga je predstavila njegova hči Ashley Biden, je govor začel z zamudo, saj množica v dvorani ni nehala vzklikati “Hvala Joe” in “Radi te imamo Joe”. Večkrat se je pošalil in med drugim dejal, da so podpredsedniki kasneje najboljši predsedniki, ter priznal, da je bil pri 29 letih premlad za senat, danes pa pri 81 prestar za Belo hišo. Ponovil je, da je bila najboljša odločitev njegove dolge kariere to, da si je Harris izbral za podpredsednico, ter priznal, da je v življenju naredil veliko napak, da pa je vedno dal vse od sebe. Našteval je dosežke svoje vlade, izpostavljal razlike med demokrati in Trumpom ter pozval Američane, naj izvolijo Harris. “Demokracijo je treba ohraniti. Smo v boju za samo dušo Amerike,” je dejal. Ni pozabil niti na protestnike, ki so pozivali k premirju v Gazi in prekinitvi ameriške pomoči Izraelu, in dejal, da imajo prav. Ponovil je, da si ZDA prizadevajo za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja, ki bo končal vojno v Gazi. Med drugim je citiral dele ameriške himne in tako slabega pol leta pred iztekom mandata praktično sklenil pol stoletja trajajočo politično kariero.

Množico zbranih so najprej nagovorili nekateri najbolj znani demokratski politiki, kot so newyorška kongresnica Alexandria Ocasio Cortez, kongresnik iz Južne Karoline Jim Clybourne in nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Glavni temi govorov sta bili kritika Trumpa in izražanje podpore pravicam žensk na čelu s pravico do splava, ki jo je konservativna večina vrhovnega sodišča odpravila leta 2022 in jo prepustila v odločanje zveznim državam. Demokrati so na oder poslali ženske, ki so imele v republikanskih državah po prepovedi splava težave, voditelji sindikalnih organizacij pa so napadali pohlep korporacij ter izražali hvaležnost Bidnu, da jih je v zadnjih letih odločno podpiral. Dvorano je dvignila na noge Hillary Clinton, ko je z opisovanjem svojih izkušenj na neuspešni poti do položaja prve predsednice ZDA kritizirala Trumpa in pozivala k veliki volilni udeležbi za Kamalo Harris. “Kamali je mar za otroke, družine in Ameriko. Donaldu je mar le zase. Ko je bila tožilka, je svoje nastope na sodišču začela z besedami “za ljudstvo” – to je nekaj, česar Trump ne bo nikoli razumel,” je dejala nekdanja državna sekretarka ZDA. Nastopila je tudi prva dama ZDA Jill Biden, ki je priznala, da odločitev moža o odstopu od kampanje ni bila enostavna.

Uvodni dan konvencije se je sicer zavlekel čez predvideni urnik, med drugim, ker so policisti zaradi demonstracij nekoliko zadržali prihod udeležencev konvencije v dvorano United Center. Vendar pa se napovedi o velikih protestih in nemirih nasprotnikov ameriške podpore Izraelu niso uresničile.

Tako npr. je Trump v soboto na svojem omrežju Truth Social (Družbena resnica) objavil gornjo slikovno podobo prihajajoče konvencije. Zanj je torej ta shod demokratov nekakšen velik komunistični shod in glede na občinstvo, kot ga je mogoče razpoznati na fantazijski sliki, gre za uniformirane može in je tako Harrisova edina ženska v tej imaginarni in prepolni komunistični dvorani. Nasploh je tendenca Trumpa in njegovih propagandistov, da prikažejo Kamalina politična stališča kot komunistična. Demokratski privrženci se branijo tako, da navajajo Trumpova “avtoritativna” in “nedemokratična” nagnjenja: javno izjavljanje, da bo diktator, grožnjo z zapiranjem političnih nasprotnikov, napadanjem ženskih pravic (npr. do splava), neprestanimi napadi na medije, sodstvo itd. To naj bi dokazovalo njegov odpor proti svobodi tiska in demokraciji in delitvi oblasti, kar je seveda glavna značilnost komunističnih režimov. Toda to so dovoljene in običajne politične borbe, ki so značilne za vse demokratične sisteme pred volitvami, čeprav tako ekstremnega republikanskega kandidata (glede na to, koliko laže in kaj govori!) za položaj predsednika ZDA, kot je to Donald Trump, ameriška politična zgodovina še ni doživela!

Ampak, bolj kot to, glede na zunanje faktorje, bo morda demokratsko konvencijo zaznamoval napovedani prihod deset tisočev propalestinskih privržencev iz celotnih Združenih držav. Ne smemo pozabiti, da so ZDA tretja največja država po številu prebivalstva na svetu in velik lonec številnih narodov, kultur, religij in da je nekaj milijonov ameriških državljanov muslimanov (natančneje slabih 4,5 milijona, več kot za dve Sloveniji), tako da zbrati veliko množico za palestinske proteste niti ni tako težko. Če pa vemo, kakšna morija nad Palestinci se dogaja v Gazi, ne bo velika množica pred United Centrom, kjer se bo odigrala konvencija, nobeno presenečenje! Poleg tega ne smemo pozabiti, da je širše območje Chicaga dom najštevilčnejše palestinske populacije v ZDA. Kraj Bridgeview, 15 kilometrov od Chicaga, je znan kot Mala Palestina (Little Palestine). Poleg tega koalicija 200-tih propalestinskih skupin načrtuje pohod na demokratsko konvencijo, predvsem da obsodi, po njihovem mnenju, Bidnovo premalo odločno politiko proti
izraelskemu pobijanju v Gazi. Mestne oblasti so ogradile celotno področje ogromne prireditvene arene (sestavni del je tudi obsežni zunanji del s parkiriščem, tam stoji tudi kip Michaela Jordana) z visoko kovinsko ograjo in tako bodo predvideno množica protestnikov več kot kilometer od stadiona zadrževali številni policisti, varnostniki in agenti (zvezni, državni in lokalni). Temnopolti župan, demokrat Brandon Johanson je izjavil, da ne bodo dopustili nobenega kaosa. Lažje reči, kot narediti, saj se bodo propalestinski
demonstranti gotovo skušali prebiti bližje prireditveni dvorani. To bo seveda pritegnilo pozornost domačih in svetovnih medijev ter lahko, če bo prišlo do prelivanja krvi, “od zunaj” pokvari demokratom največjo predvolilno “veselico”.