(VIDEO) “Praznujemo pogum in prizadevanja naših prednikov, vztrajni odpor proti potujčenju ter negovanje našega jezika” – Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Na današnji dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po besedah premierja Roberta Goloba praznujemo pogum in prizadevanja naših prednikov, vztrajni odpor proti potujčenju ter negovanje našega jezika, naše kulture in identitete. Vse to nas je po stoletjih prizadevanj pripeljalo do našega skupnega zgodovinskega cilja, je zapisal.

Golob je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal, da lahko danes v svoji lastni državi simbolno praznujemo povezanost, enotnost in razcvet našega naroda. To ni samoumevno in je danes še posebej pomembno, ker živimo v času s številnimi izzivi zaradi ogrožanja miru in svobode za številne prebivalce našega planeta, je dodal.

Ni pa to dan, ko bi se le ozirali v preteklost. Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, in na tisto, kar načrtujemo, je prepričan. “Danes pozabimo na vašo pregovorno skromnost, čas je, da se sliši o vaših dosežkih – o odličnosti turizma, vrhunski kulinariki, upravljanju naravnih vrednot, bogati kulturni dediščini in srčnosti ter gostoljubnosti ljudi v vaših krajih,” je nagovoril Prekmurce.

Ob tem je ugotovil, da so v zadnjih letih v Prekmurju skokovito povečali svoj znanstvenoraziskovalni potencial in razvojno postajajo eden najživahnejših delov države. “Vaša regija tako končno dobiva podobo in ugled, ki ji že od nekdaj pripadata,” je zapisal.

Slovenija je pisana sestavljanka raznolikosti – geografskih, zgodovinskih in človeških. Kar velja, pa je po Golobovih besedah to, da smo povezani z istimi cilji, da gradimo državo, ki bo vedno lahko ponosna na svojo preteklost, hkrati pa polna upanja za prihodnost. Državo, v kateri bodo zagotovljeni mir, varnost in blaginja.

Danes je dan narodnega ponosa, zgodovinskega spomina in zahvale vsem tistim, ki so s svojo odločnostjo, pogumom in ljubeznijo do domovine omogočili, da se je pred 105 leti slovensko Prekmurje združilo z matičnim narodom, je v poslanici ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom pa je zapisala zapisala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

“Čudovita pokrajina med rekama Muro in Rabo je skozi stoletja doživljala mnoge pretrese in spremembe. Prekmurje je dolgo časa pripadalo Kraljevini Ogrski, čeprav je bilo tesno povezano s slovenskim narodom, prekmurski duhovniki, učitelji in kulturniki pa so neomajno širili slovensko besedo ter krepili narodno zavest .Eden takih izjemnih mož je bil pisatelj in duhovnik Jožef Klekl,” je izpostavila.

Konec prve svetovne vojne je prinesel velike spremembe na političnem zemljevidu Evrope ter razpad večnacionalne avstro-ogrske monarhije, slovenskemu narodu pa priložnost za združitev vseh Slovencev v eno državo, je zapisala in dodala, da so na množičnem zborovanju na današnji dan v Beltincih proslavili združitev Prekmurja z matičnim narodom. Na pariški mirovni konferenci je bila priznana zgodovinska pravica Slovencev do Prekmurja in 17. avgusta leta 1919 je Prekmurje postalo del Kraljevine SHS.

Združitev Prekmurja z matičnim narodom je imela po mnenju Klakočar Zupančič izjemen kulturni in politični pomen. “Prekmurje je s tem dobilo priložnost za razvoj in napredek, ki ju je ogrska oblast več stoletij zavirala. Bila je tudi simbol zmage slovenskega naroda nad krivicami in dokaz, da lahko slovenska narodna zavest preživi tudi najhujše preizkušnje,” piše v poslanici.

Prekmurje je s svojo bogato kulturno dediščino, naravnimi danostmi in edinstveno identiteto po navedbah predsednice DZ obogatilo slovensko skupnost. “A največ je Slovenija pridobila z ljudmi, s Prekmurci. Tako z izjemnimi avtorji, kot so Mikloš Küzmič, Miško Kranjec, Ferdo Godina, Miki Muster, Feri Horvat, Evald Flisar, Vlado Kreslin in mnogi drugi kot s čisto navadnimi, delavnimi ljudmi,” je zapisala.

Ob tem je spomnila, da je ta pokrajina v dobrih treh desetletjih samostojne Slovenije doživljala tudi velike pretrese ob propadanju nekdanjih največjih zaposlovalcev.

“Združitev Prekmurja z matičnim narodom ni le zgodovinski dogodek, ampak je tudi opomnik, kaj zmoremo, ko stopimo skupaj,” meni Klakočar Zupančič. “Ta dogodek nas opominja na moč enotnosti, na vrednost naše narodne identitete, naše kulture in na pomen ohranjanja naših korenin,” je poudarila. Poslanico je sklenila z mislijo, da je “naša dolžnost, da ohranimo ta dragoceni del naše domovine, kjer se prepletajo zgodovina in sodobnost, tradicija in napredek”.

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo 17. avgusta od leta 2006. Z njim se spominjamo množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih 17. avgusta 1919, na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici.