Urška Klakočar Zupančič slavnostna govornica v Beltincih na državni proslavi ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Na predvečer praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga zaznamujemo 17. avgusta, bo nocoj državna proslava ob gradu Beltinci. Slavnostna govornica bo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, udeležila se je bo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Scenaristka in režiserka Mateja Kokol, ki je poskrbela za umetniški program, je državno proslavo naslovila Med zemljo in nebom – razsežnosti prekmurske duše. V proslavo so vključena besedila Denisa Škofiča, pesmi Vlada Kreslina, uglasbena poezija Ferija Lainščka ter ljudska glasba, prepletena z elektronsko. Nastopili bodo Marko banda, Vokalna skupina BeleTinke, Balladero, Nina Dominko, Sabina Cvilak, Saša Brezovšek, Regina in Samo Budna ter Kleemar. V videoizjavah pa se bodo poleg prekmurskih dijakov iz različnih krajev Prekmurja pojavili potapljačica na vdih Alenka Artnik, astrofizičarka Andreja Gomboc in pevec Vlado Kreslin.

Dopoldne bo v Murski Soboti tudi osrednja regijska slovesnost, ki jo pripravljata Prekmursko društvo general Maister in soboška mestna občina. Govorca bosta župan Damjan Anželj ter predsednik Prekmurskega društva general Maister Murska Sobota Marjan Farič.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo pred državno proslavo popoldne v Črenšovcih položila venec ob spomeniku Jožefu Kleklu, v Murski Soboti pa ob spomeniku, ki so ga odkrili ob 100. obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Pred državno slovesnostjo bo imel občinski svet Beltinci danes tudi slavnostno sejo, na kateri bo govorec državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.

S praznikom obeležujemo 105 let od ljudskega zborovanja v Beltincih, ki se je odvilo 17. avgusta 1919 in na katerem so po prvi svetovni vojni plebiscitarno podprli priključitev Prekmurja matici. S tem je ozemlje Prekmurja, odkar je avgusta 1919 spet pripadlo ozemlju Slovenije, izpod madžarske oblasti prešlo pod Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dan združitve prekmurskih Slovencev je državni praznik, a ni dela prost dan.

Državna proslav ob beltinskem gradu in se bo začela ob 20.30, po besedah organizatorja pa pričakujejo od 2000 do 3000 obiskovalcev

Režiserka proslave Mateja Kokol je v sredo povedala, da je želela s programom prikazati razsežnosti prekmurske duše: “Da se čuti povezanost duše z dnom, vodo, zemljo in vesoljem.” V program je vključila raznovrstne prekmurske ustvarjalce od ljudske do elektronske glasbe in umetnosti. “Prekmursko dušo čutim v obliki miru, ljubezni in povezanosti,” je za STA še povedala Kokol.

V Beltincih se je pred 105 leti “rodilo Prekmurje kot del Slovenije”, zato je vsaj 105 razlogov, da svojo državo in tudi Evropo opozorijo na Prekmurje, “kjer živimo delovni, marljivi, pogumni, drzni in inovativni ljudje”, je dejal beltinski župan Marko Virag. “Predvsem pa tu živimo ljudje, ki si zaslužimo boljše pogoje ter več spoštovanja. In tako kot mi ponosno povemo, da smo Prekmurci in Slovenci, da bi tudi ostali del Slovenije z zanosom povedal, da so ponosni na nas,” je dejal Virag. Po njegovih besedah je vedno znova treba opozarjati, da brez težav sobivajo z drugimi verami in narodnostmi “in če bomo dobili še več priložnosti, bo boljše Prekmurju in tudi Sloveniji”.

Med več občinskimi slovesnostmi, ki se bodo v dnevih pred praznikom združitve zvrstili v Pomurju, bo ena od odmevnejših v Črenšovcih. Tradicionalno ob tem pred kip Jožefa Klekla starejšega polagajo venec. 10 let zapovrstjo ga je položil takratni predsednik republike Borut Pahor, tokrat pa bo venec položila predsednica Pirc Musar.

Prekmurje je del Pomurske statistične regije, ki ima 27 občin in nekaj več kot 114.000 prebivalcev. Pomurci so splošno zadovoljstvo z življenjem v anketi statističnega urada leta 2022 na lestvici od 0 do 10 ocenili s 7,3, kar je najnižja povprečna ocena. In to se po besedah predsednika sveta Pomurske razvojne regije in župana Svetega Jurija ob Ščavnici Andreja Vrzela, sklada z znanim pregovorom, ki ga Prekmurje in Prekmurci v odnosu s Slovenijo pogosto omenjajo, namreč “daleč od oči, daleč od srca”.

Vrzel to omenja tudi v zvezi z aktualno problematiko izgradnje protipoplavnih nasipov ob Muri. “Pri izgradnji teh nasipov bi potrebovali malo zdrave kmečke pameti. Žalostno je in kar ne morem verjeti, da je pripravljenih več milijonov kohezijskih sredstev za protipoplavno zaščito, naši pogovori pa se vrtijo okoli zaščite drevesa, ki ima življenjsko dobo tri leta,” je povedal.

Povprečna starost prebivalcev v Pomurju je po podatkih statističnega urada najvišja v državi, delež prebivalcev z višje- ali visokošolsko izobrazbo pa najnižji. Stopnja delovne aktivnosti je bila leta 2022 v Pomurju najnižja med regijami, a po besedah direktorice soboške območne službe zavoda za zaposlovanje Stanislave Perčič je bilo na omenjenem zavodu lani prijavljenih najmanj brezposelnih v zadnjih 15 letih. “Pomurje še vedno beleži nadpovprečno brezposelnost v primerjavi s Slovenijo, vendar pa je število vsako leto manjše. Tudi v letu 2024 se je nadaljeval ta trend zmanjševanja števila brezposelnosti. Konec leta 2023 je bilo prijavljenih 3247 brezposelnih oseb,” je pojasnila Perčič.

Prekmurje v gospodarskem smislu počasi napreduje, a je še vedno pod nivojem drugih regij. S povprečno mesečno neto plačo 1200 evrov se sooča s številnimi izzivi. Direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah pravi, da so trendi poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v Pomurju pozitivni. Razvojne priložnosti regije vidi v visoko tehnoloških delovnih mestih. Ker pa kadri pogosto bežijo tudi čez mejo, je po Grahovih besedah nujna sprememba davčne zakonodaje, vezane na razbremenitev plač.

In čeprav je Prekmurje še vedno pretežno kmetijska regija, kmetje s svojim položajem niso pretirano zadovoljni. Predsednik soboške enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Danilo Meolic meni, da se ljudje še vedno premalo zavedajo, kako pomembno je delo kmetov. Po njegovih besedah jih je vedno manj, saj letno propade okrog 10 kmetij v Prekmurju. Kmetje niso samo tisti, ki “ustvarjajo kruh”, in to ne le zase, ampak za vse, pač pa ohranjajo tudi slovensko krajino, kar je osnova za turizem, je dodal.

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je od leta 2006 državni praznik, ki ga zaznamujemo 17. avgusta, a ni dela prost dan. Državne proslave pripravijo vsako peto leto, po Prekmurju pa se zvrstijo številne manjše.

Prekmurje je po prvi svetovni vojni po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem so bili prekmurski Slovenci po stoletjih, ki so jih preživeli pod Madžarsko, združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.