Oklepniki Patria dvignili prah na domači politični sceni, kjer so že “zakurili žar, čeprav je zajec še v gozdu”

Predsednik vlade Robert Golob je v sredo ob robu vrha Nata v ZDA napovedal, da bi Slovenija preko finske vlade lahko kupila osemkolesnike podjetja Patria. Napoved je dvignila precej prahu na domači politični sceni , saj je nakup finskih oklepnikov pred skoraj 20 leti prerasel v eno največjih političnih afer. Golob zagotavlja, da bo preglednost tokrat na najvišji ravni.

“Procesi znotraj vojske in ministrstva za obrambo, ki so trajali skoraj dve leti, so pripeljali do izbora – zaenkrat bom rekel favorita oziroma najugodnejšega ponudnika, to je finska Patria,” je dejal premier v Washingtonu. Na vprašanje, za koliko osemkolesnikov gre in kakšna bo cena, pa je odgovoril, da postopki še potekajo in da je še prezgodaj govoriti o tem.

Slovenija sicer osemkolesnike kupuje, potem ko se je vlada septembra 2022 odločila za odstop od sporazuma o nakupu vozil boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), sklenjenega pod prejšnjo vlado.

Kot je obrambni minister Marjan Šarec pojasnil lani, je ministrstvo k oddaji ponudb pozvalo Finsko, Poljsko, Romunijo in Italijo. Od Finske je prejelo ponudbo za vozila patria XP. Slovenija sicer osemkolesnike potrebuje za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, k čemur se je zavezala v okviru zveze Nato.

Na premierjevo informacijo predvidenega nakupa osemkolesnikov finskega podjetja Patria so se danes odzvali v koaliciji in opoziciji. Predsednik SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X napoved Goloba označil za ironijo zgodovine, predsednik NSi Matej Tonin pa je pozdravil premike pri izgradnji srednje bojne bataljonske skupine, a ocenil, da je Slovenija še daleč od cilja. V koalicijski SD so zatrdili, da ne poznajo ozadja nabave, v Levici pa so pozvali k premisleku, ali ne bi bilo bolje kot za orožje sredstev nameniti za izboljšanje življenja ljudi.

Iz koalicije so prišla tudi opozorila o nujni transparentnosti nabav. Nakup finskih oklepnikov si je namreč v preteklosti priboril negativen sloves. DZ je leta 2004 potrdil odločitev o nakupu 135 srednjih bojnih kolesnih vozil. Ministrstvo za obrambo je leta 2006, v času prve vlade Janeza Janše, na razpisu za dobavo oklepnikov 8×8 za Slovensko vojsko izbralo podjetje Rotis, ki je zastopalo finsko podjetje Patria. Posel, ki so ga sklenili, je bil vreden več kot 278 milijonov evrov.

Finska televizija YLE je leta 2008 predvajala oddajo Resnica o Patrii, v kateri je objavila, da naj bi takratni predsednik slovenske vlade Janez Janša od Patrie prejel podkupnino. Leta 2013 so bili Janša, brigadir Tone Krkovič in direktor Rotisa Ivan Črnkovič na ljubljanskem okrajnem sodišču spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov. Janšo so obsodili na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev.

Janša je leta 2014 nastopil zaporno kazen, na poti v zapor pa ga je spremljala množica podpornikov. Obsojeni so se obrnili na vrhovno sodišče, kjer niso bili uspešni, in na ustavno sodišče, ki je leta 2015 razveljavilo sodbe v zadevi Patria in sklenilo zadevo vrniti v ponovno odločanje na ljubljansko okrajno sodišče. To je nato odločilo, da je zadeva zastarala. Janša se je na odločitev pritožil, a so sodišča njegovo pritožbo zavrnila.

Pravnomočno sta bila v drugem postopku Patria II obsojena tudi upokojeni brigadir Peter Zupan zaradi zlorabe položaja in Jure Cekuta zaradi napeljevanja k zlorabi položaja.

Leta 2012 je ministrstvo za obrambo s podjetjema Rotis in Patria doseglo sporazum, po katerem je Slovenija ustavila nabavo vozil in se ustavila pri 30 patrijah.

Tudi finsko tožilstvo je decembra 2012 vložilo obtožnice zoper šest nekdanjih vodilnih uslužbencev Patrie zaradi podkupovanja in industrijskega vohunjenja pri prodaji oklepnikov v Sloveniji. Zoper enega je bila obtožba zaradi zastaranja umaknjena, ostali pa so bili leta 2015 dokončno oproščeni obtožb.

Na dunajskem deželnem sodišču se je prav tako leta 2012 začelo sojenje peterici, ki je bila med drugim obtožena podkupovanja in industrijskega vohunjenja. Prvoobtoženi Wolfgang Riedl je bil leta 2013 spoznan za krivega v več točkah obtožnice, med drugim za podkupovanje v Sloveniji. Trije soobtoženi so bili oproščeni.

Predsednik vlade Robert Golob je v sredo poudaril, da bo pogodba, če bo sklenjena, predvidevala izvedbo plačila neposredno med ministrstvoma obeh držav, zaradi česar bo preglednost posla na najvišji možni ravni. “S tem bomo na nek način tudi odpravili ta madež v odnosih s Finsko zaradi preteklih nakupov ravno od tega proizvajalca, ki pa se je uveljavil s svojo opremo na vseh misijah Nata, predvsem pa v finski vojski. Verjamem, da bo nakup ustrezen tudi za slovensko vojsko,” je dejal Golob.