Računsko sodišče zaradi afere Litijska nad pravosodno in finančno ministrstvo, ker naj bi “kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna”
Računsko sodišče je včeraj izdalo predlog poročila revizije zaključnega računa proračuna za leto 2023, v okviru katere je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Revidiranci, prav tako pa tudi nekdanje odgovorne osebe, imajo zdaj osem dni časa za ugovor zoper revizijska razkritja, so pojasnili na računskem sodišču.
Računsko sodišče je namreč letos od pristojnega delovnega telesa DZ prejelo pobudo, da preveri tudi pravilnost nakupa dodatnih poslovnih prostorov za pravosodne organe, je pojasnila predsednica računskega sodišča Jana Ahčin. “Ker je bila revizija zaključnega računa proračuna za leto 2023 že v teku, smo to revizijo razširili še s tem vzorcem,” je dejala.
Po prejetju ugovorov k predlogu poročila se mora do teh opredeliti računsko sodišče, izdajo zaključnega poročila pa je glede na preteklo dolgoletno prakso po navedbah Ahčin pričakovati konec avgusta oz. v začetku septembra.
Kot pa je razvidno iz osnutka revizijskega poročila, računsko sodišče ugotavlja, da ministrstvo za pravosodje pri pripravi proračuna za leto 2023 nakupa stavbe ni načrtovalo, zanj ni imelo zagotovljenih sredstev in investicijske dokumentacije, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti, povezane z nakupom.
Računsko sodišče ob tem opozarja, da na ministrstvu sredstev niso načrtovali niti s prvim rebalansom maja 2023 niti z drugim avgusta 2023, čeprav je bila konec aprila sprejeta novela zakona o upravnem sporu, zaradi katere bi upravno in vrhovno sodišče potrebovala nove prostore. Ministrstvo je tako ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da morajo proračunski uporabniki v predlog finančnega načrta zajeti tudi predstavitev ciljev, strategij in programov na posameznem področju, njihovo usklajenost z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja ter izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev.
Za prerazporeditev 6,5 milijona evrov iz proračunske rezerve tako ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati. Vlada pa je konec decembra s sklepom odločila o prerazporeditvi pravic porabe za projekt, ki v času te odločitve ni bil uvrščen v načrt razvojnih programov, v osnutku revizije ugotavlja računsko sodišče. Isti dan je ministrstvo za pravosodje na finančno ministrstvo naslovilo prošnjo za odobritev izjeme pri uvrstitvi novega projekta v proračun, kar pa je v nasprotju z zakonom, ki določa, da mora biti takšna vloga poslana najmanj 20 dni pred sejo vlade, na kateri bo predvidoma gradivo obravnavano.
Nadalje ugotovitve računskega sodišča letijo tudi ministrstvo za finance, ki je k takšni vlogi podalo pozitivno mnenje, kljub temu, da pogoji za to niso bili izpolnjeni, saj so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu. Finančno ministrstvo je tako kršilo več členov pravilnika o izvrševanju proračuna, izhaja iz osnutka revizijskega poročila.
Računsko sodišče je ob tem spomnilo, da je v preteklosti že opravilo revizijo učinkovitosti pravosodnega ministrstva pri realizaciji projekta nove sodne stavbe v obdobju 2006-2020, v kateri so poslovanje ministrstva ocenili kot neučinkovito. Tako bi bilo pričakovano, da bo ministrstvo za pravosodje upoštevalo opozorila in priporočila računskega sodišča in k projektu pristopilo sistematično in skrbno, so zapisali v osnutku revizijskega poročila. Kot ugotavljajo, pa je ministrstvo za pravosodje k projektu pristopilo “brez zagotovljenih finančnih sredstev, brez celovitega ogleda prostorov iz ponudb, brez upoštevanja nujno potrebne prenove in brez mnenja predvidenih uporabnikov prostorov”.
Zapleta pa se tudi pri razčiščevanju okoliščin nastanka poročila notranje revizije nakupa, h kateremu je ministrico za pravosodje Andrejo Katič minuli teden pozval premier Robert Golob. Poročilo namreč po navajanju medijev, ki so ga pridobili neuradno, med drugim obremenjuje nekdanjo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan, ministra za finance Klemna Boštjančiča in predsednika vlade Goloba. Na pravosodnem ministrstvu, kot zatrjujejo, razpolagajo zgolj z najavo notranjerevizijskega pregleda, medtem ko odredbe o notranji reviziji na ministrstvu ne najdejo.
Vlada je za nakup pravosodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani decembra lani zagotovila 7,7 milijona, od tega iz splošne proračunske rezerve 6,5 milijona evrov. Ministrstvo za pravosodje pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil prodajalec Sebastjan Vežnaver. Slednji je za stavbo leta 2020 odštel 1,7 milijona evrov, sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin pa je stavbo, preden jo je kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Cenitev stavbe, ki jo je naročilo državno odvetništvo, je aprila sicer pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov.
Nakup stavbe na Litijski preiskuje Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki je marca opravil hišne preiskave v poslovnih in zasebnih prostorih ter prostorih enega od državnih organov. Zlorabe položaja pri poslu je bilo takrat osumljenih 13 ljudi, protipravna premoženjska korist, ki je nastala s storitvijo kaznivega dejanja, pa po takratnih navedbah NPU znaša najmanj 3,4 milijona evrov. Maja so preiskovalci izvedli dodatne štiri hišne preiskave, s čimer se je število osumljenih v preiskavi povečalo. Več informacij zaradi varovanja interesa predkazenskega postopka niso posredovali.
Pravosodno ministrstvo v odzivu na revizijsko poročilo o nakupu stavbe na Litijski vse očitke zavrača, je poročala TVS. Ministrstvo navaja, da ni kršilo zakona o javnih financah, ker nakupa v proračunske dokumente ni moglo vključiti. Aktivnosti za nakup pa da so začeli šele po odločitvi za prerazporeditev sredstev iz proračunske rezerve.
Ministrstvo za pravosodje nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani v proračunske dokumente ni moglo vključiti, saj sta z vsakoletnim razrezom proračunskih sredstev strateško in gospodarno vodenje prostorske problematike pravosodnih organov onemogočeni, je po poročanju Televizije Slovenija (TVS) v odzivu na osnutek revizijskega poročila računskega sodišča navedlo pravosodno ministrstvo.
Obenem je zapisalo, da so vse njihove aktivnosti za nakup temeljile na sestanku vodstev pravosodnega in finančnega ministrstva, ki je bil sicer sklican na drugo temo, a je finančno ministrstvo ponudilo, da je edina možnost ta, da sredstva za nakup zagotovijo v iztekajočem se letu. Aktivnosti za nakup so tako začeli šele po 22. decembru lani, ko je vlada sprejela sklep o prenosu sredstev iz splošne proračunske rezerve v proračun ministrstva za pravosodje. Prav tako so strokovne službe na ministrstvu opozarjale, da so predpisani roki za odprtje projekta, sprejetje in posredovanje računov že potekli in da so neizvedljivi, a je finančno ministrstvo pojasnilo, da bodo dokumente obravnavali kot izjeme in jih kljub drugačnim določilom potrdili, je o odzivu ministrstva poročala TVS.
Prav tako je ministrstvo izbor prostorov označilo kot pregleden in skladen z načelom dobrega gospodarja, zavrnili pa so argument, da bi morala investicijska dokumentacija vključevati stroške prenove. Kot so še dodali, so razpolagali z oceno, da bi za obnovo potrebovali pet milijonov evrov, je še poročala TVS.
Minister za finance Klemen Boštjančič pa je v izjavi za POP TV dejal, da v osnutku poročila ni šlo za nobene posebne navedbe, ki se ne bi v prejšnjih letih že pojavljale v poročilu računskega sodišča. “To je v resnici mehka materija, kaj je predvideno in nepredvideno … Lahko seveda jaz in vi nimava popolnoma enakega mnenja. Mi seveda smo prepričani, da vse transakcije, ki smo jih naredili, je šlo za nepredviden namen,” pa je komentiral očitke, da ni šlo za namen, ki ga pri pripravi proračuna ne bi bilo mogoče načrtovati.