(VIDEO) Evropski parket bodo loščili: Romana Tomc, Milan Zver, Irena Joveva in Marjan Šarec Vladimir Prebilič, Matej Tonin n Matjaž Nemec

Po začasnih izidih je SDS prejel 31,29 odstotka glasov in osvojil štiri mandate v Evropskem parlamentu, za Svobodo je glasovalo 21,86 odstotka volivcev, kar zadostuje za dva mandata, po en mandat so osvojili stranka Vesna (10,35 odstotka), NSi (7,68 odstotka) in SD (7,6 odstotka), kažejo podatki Državne volilne komisije.

Po prvih izidih je sicer kazalo, da bo en poslanski mandat osvojil SLS, a jih je po številu prejetih glasov prehitel SD.  Bruseljski parket  bodo SDS s štirimi poslanci, Svoboda z dvema, s po enim pa Vesna, SD in NSi

Če bodo obveljali trenutni izidi, bodo Slovenijo v Evropskem parlamentu zastopali Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič (vsi SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec z liste Gibanja Svoboda, Vladimir Prebilič (Vesna), Matej Tonin (NSi) in Matjaž Nemec (SD). Začasni izidi tudi kažejo na 41-odstotno udeležbo.

Ostale stranke in liste, ki so nastopile na volitvah, na nedeljskem glasovanju niso osvojile sedežev v Evropskem parlamentu. SLS je prejela 7,25 odstotka glasov, Levica 4,67 odstotka, Resni.ca 3,97 odstotka, DeSUS in Dobra država 2,20 odstotka, Zeleni Slovenije 1,58 odstotka ter Nič od tega 1,52 odstotka.

Evropskih volitev se je po preštetih 99,09 odstotka glasovnic udeležilo 40,99 odstotka volilnih upravičencev, kar je največ doslej. Oddali so 689.806 glasovnic, od katerih jih je bilo kar 30.370 neveljavnih. Za primerjavo, pred petimi leti je neveljavne glasovnice oddalo 10.382 volivcev.

Tudi na volitvah pred petimi leti je s 26,25 odstotka glasov slavila SDS s skupno listo s SLS, s katero so osvojili tri poslanske mandate, in sicer so jih v Evropskem parlamentu zastopali Milan Zver, Romana Tomc in Franc Bogovič. Medtem ko Zver in Tomc ostaja v klopeh Evropskega parlamenta, kjer se jima bosta z liste SDS pridružil še Grims in Tomašič, se Bogovič z evropskega političnega parketa poslavlja. Tokrat je namreč kandidiral na listi SLS, ki je na volitvah nastopila samostojno, a ji ni uspelo prebiti parlamentarnega praga.

Nosilka drugouvrščene liste Gibanja Svoboda Irena Joveva je bila pred petimi leti izvoljena kot prva na listi LMŠ. Jovevi se je takrat v Evropskem parlamentu z liste LMŠ, ki je takrat prejela 15,44 odstotka glasov, pridružil še Klemen Grošelj, ki pa je na tokratnih volitvah nastopil kot nosilec liste Zelenih Slovenije, a je stranka ostala zunaj parlamenta. Namesto Grošlja bo tako ob Jovevi v prihodnjem mandatu v poslanskih klopeh Šarec.

SD je na tokratnih volitvah razpolovila število poslanskih mandatov, pred petimi leti je namreč z 18,66 odstotka glasov osvojila dve poslanski mesti. Sprva sta ju zasedla Tanja Fajon in Milan Brglez, a je Fajonovi po državnozborskih volitvah leta 2022 zaradi izvolitve na poslansko funkcijo prenehal mandat. V Evropskem parlamentu jo je nadomestil Matjaž Nemec, ki je bil tokrat kot nosilec liste edini iz SD izvoljen za evropskega poslanca.

NSi je tudi na tokratnih volitvah obdržala eno poslansko mesto. Pred petimi leti, ko je NSi prejela 11,12 odstotka glasov, se je v Evropski parlament kot nosilka liste uvrstila Ljudmila Novak, ki ji tokrat preboj z zadnjega mesta kandidatne liste ni uspel. V poslanskih klopeh Evropskega parlamenta jo bo nasledil Matej Tonin, ki je bil tokrat na čelu liste NSi.

Peta slovenska lista kandidatov za evropske poslance, ki ji je uspel preboj v Evropski parlament, Vesna pa je tokrat na Evropskih volitvah nastopila prvič.

Znani so tudi izid posvetovalnih referendumov. Volivci so na prav vseh treh referendumih večinsko pritrdilno odgovorili na vprašanja in tako podprli uvedbo referenčnega glasu, pravice do končanja življenja in uporabe konoplje tako v medicinske namene kot za osebno rabo. Ker so referendumi posvetovalni, niso zavezujoči, so pa jasen signal vladi in parlamentu, kakšna je volja volivcev.

Pravico pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je podprlo 54,64 odstotka volivcev, proti jih je bilo 45,36 odstotka. Za uvedbo preferenčnega glasu na volitvah v DZ se je zavzelo 70,73 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 29,27 odstotka.

Na referendumu o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene je za glasovalo 66,49 odstotka, proti pa 33,51 odstotka. Na referendumu o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo pa je za glasovalo 51,53 odstotka volivcev, proti 48,47 odstotka, še kažejo delni in neuradni izidi.

Direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič je pojasnil, da preštevanje glasovnic poteka počasneje, kot so predvidevali, saj morajo volilne komisije vnašati izide za štiri referendumske vprašanja in evropske volitve.