Zdaj tudi uradno: Iranski predsednik Ebrahim Raisi umrl v helikopterski nesreči – TOPNEWS.si

Zdaj tudi uradno: Iranski predsednik Ebrahim Raisi umrl v helikopterski nesreči

20. maja 2024
Zdaj tudi uradno: Iranski predsednik Ebrahim Raisi umrl v helikopterski nesreči

 

Iranski državni mediji potrdili smrt predsednika Ebrahima Raisija v strmoglavljenju helikopterja. Iranska državna televizija je danes potrdila smrt predsednika Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana v nedeljskem strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana.

ranska državna televizija je danes potrdila smrt predsednika Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana v nedeljskem strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana. Da ni znakov o morebitnih preživelih, so že pred tem poročali reševalci, ki so se davi prebili do prizorišča nesreče.

Poleg televizija je med drugim tudi državna tiskovna agencija Irna poročala, da je umrlo vseh devet potnikov na krovu helikopterja, ki je bil po zaključku obiska v Azerbajdžanu v nedeljo na poti proti iranskemu mestu Tabriz.

Po tem, ko so izgubili stik z njim, je stekla obsežna reševalna akcija, ki jo je oteževalo slabo vreme. Ekipe so se po 15 urah iskanja do prizorišča nesreče prebile danes zjutraj. Glede na nekatera poročila naj bi helikopter v celoti zgorel.

Potoval je sicer v konvoju skupno treh helikopterjev, preostala dva sta varno prispela na cilj.

ranska državna televizija je danes potrdila smrt predsednika Ebrahima Raisija in zunanjega ministra Hoseina Amir-Abdolahiana v nedeljskem strmoglavljenju helikopterja na severozahodu Irana. Da ni znakov o morebitnih preživelih, so že pred tem poročali reševalci, ki so se davi prebili do prizorišča nesreče.

Poleg televizija je med drugim tudi državna tiskovna agencija Irna poročala, da je umrlo vseh devet potnikov na krovu helikopterja, ki je bil po zaključku obiska v Azerbajdžanu v nedeljo na poti proti iranskemu mestu Tabriz.

Po tem, ko so izgubili stik z njim, je stekla obsežna reševalna akcija, ki jo je oteževalo slabo vreme. Ekipe so se po 15 urah iskanja do prizorišča nesreče prebile danes zjutraj. Glede na nekatera poročila naj bi helikopter v celoti zgorel.

Potoval je sicer v konvoju skupno treh helikopterjev, preostala dva sta varno prispela na cilj. Pokojni predsednik Irana Ebrahim Raisi je svoji državi predsedoval manj kot tri leta, ki pa so bila za njegovo državo zelo turbulentna. Na notranjepolitičnem področju so Iran pretresali največji množični protesti v desetletjih, v zunanjih odnosih pa je posredna vojna islamske republike z Izraelom prerasla v bistveno bolj neposredno obliko.

Iranska vlada je že sporočila, da bo nadaljevala delo brez vsakršne motnje. “Zvestemu narodu zagotavljamo, da se bo pot služenja nadaljevala z neumornim duhom Raisija,” so zapisali v izjavi, v kateri so dodali, da je predsednik žrtvoval življenje za državo.

63-letni klerik je kot prvi mož iranskega pravosodja slavil na predsedniških volitvah leta 2021, ki so jih zaznamovale nizka udeležba in diskvalifikacije njegovih tekmecev. Kot kandidat je veljal za pripadnika ultrakonservativnega tabora, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o “velikem satanu”.

Raisi je užival podporo vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, pred leti so ga nekateri iranski mediji zato videli kot možnega naslednika ostarelega Hameneja. V iranski politični hierarhiji je mesto vrhovnega voditelja najvišji politični položaj, šele nato mu sledi predsednik.

Raisi se je rodil leta 1960 v mestu Mašad. Oče, ki je bil klerik, je umrl pred njegovim šestim rojstnim dnem. Kot študent je sodeloval v demonstracijah proti šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, ki ga je z oblasti odnesla islamska revolucija leta 1979. Kmalu za tem je kot 25-letnik začel delati v pravosodju, ko naj bi sodeloval pri obsodbah in usmrtitvah političnih zapornikov.

Pred predsedovanjem je bil Raisi večji del svoje kariere tožilec. Na čelo pravosodja so ga postavili leta 2019, ko ga je na predsedniških volitvah premagal Hasan Rohani, ki je predsedoval Iranu med letoma 2013 in 2021.

Ko je nasledil Rohanija, je prevzel vodenje države v slabem gospodarskem stanju, a bolj kot to so njegov mandat zaznamovali protesti, ki so septembra 2022 izbruhnili po smrti Kurdinje Mahse Amini, ki je umrla v priporu moralne policije, potem ko naj bi kršila pravila o nošenju hidžaba.

Demonstracije, ki so zahtevale na stotine življenj, na tisoče protestnikov pa je bilo aretiranih, so bile sprva usmerjene proti strogim islamskim pravilom oblačenja za ženske, nakar so prerasle v odkrito nasprotovanje oblastem.

Iransko zatiranje protestov je Zahodu dalo razlog za nove sankcije zoper Iran. Jedrskega sporazuma, ki je pred tem obljubljal rahljanje nekaterih sankcij, a ga je razdrl nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, strani prav tako niso obnovile. Iran pa se je nazadnje v luči zaostrovanja bližnjevzhodne krize znašel pod novimi sankcijami.

Odnosi Irana z Zahodom z ZDA na čelu so znova na nizki točki, potem ko je Iran aprila, v povračilnem napadu za izraelsko uničenje njihovega konzulata v Siriji, prvič z raketami in droni neposredno napadel Izrael. Zahvaljujoč zahodnim zaveznikom se je Izrael napada obranil, je pa ta dogodek zaznamoval hudo zaostrovanje dolgoletne posredne vojne med Izraelom in njegovim glavnim tekmecem v regiji Iranom.

Vloga iranske diplomacije s pokojnim Amir-Abdolahianom na čelu je v regiji dobila še toliko večji pomen v luči izraelske brutalne ofenzive v Gazi, ko se Izraelu vojaško zoperstavljajo le oborožene skupine s podporo Irana – palestinski Hamas, libanonski Hezbolah in jemenski hutijevci. Iran prav tako nudi oporo Siriji, ki jo Izrael tudi zaradi tega redno obstreljuje.

Amir-Abdolahian, ki je stolček prav tako zasedel leta 2021, je že oktobra lani v nagovoru Generalni skupščini ZN v New Yorku posvaril ZDA, da bodo plačale ceno, če “Izrael ne ustavi genocida v Gazi”. Njegovi komentarji so med drugim sledili napadom proiranskih skupin na ameriške vojake v regiji.

Pred aktualnim zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu je sicer Iran s pomočjo Kitajske sklenil dogovor, ki je poskrbel za normalizacijo vezi s Savdsko Arabijo, s katero je bil Teheran vpleten v ločeno posredno vojno, ki so jo zaznamovali boji med šiitskimi in sunitskimi silami v regiji.

Raisiju bi se mandat iztekel prihodnje leto, tako pa Iran v zelo zahtevnem času čakajo predčasne volitve. V skladu z ustavo bo sicer posle predsednika po njegovi smrti začel opravljati prvi podpredsednik Mohamed Mohber, nakar morajo v roku 50 dni potekati nove predsedniške volitve.

 

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.