“Jaz mislim, da je, skoraj bi rekel, prepozno za to” – Milan Kučan o priznanju Palestine, Janez Janša pa: “Izgleda, v neki časovni dimenziji, kot nagrada za teroristično dejanje”

“Ne nismo na žalost med prvimi, bi pa morali biti med prvimi. Ne vem, če smo danes stopili na to pot. Jaz mislim, da je, skoraj bi rekel, prepozno za to. In to bi mi morali storiti iz načelnih razlogov, ker to, kar smo zahtevali za sebe –  pravico do samoodločbe in priznanja – seveda nimamo nobenega razloga, da ne bi priznavali drugim, posebej ne takšnemu narodu, ki trpi. Boljše prej kot nikoli, ampak to ne more biti tako. kot se dostikrat sliši: “Če ne bodo Izraelci zaustavili nasilja  v Gazi, potem jih bomo priznali”. Tu ne more biti priznanje, kot kazen za Izrael, ampak iz moralnih in načelnih razlogov,  kot korak k  uresničitvi politike dveh držav, ki bi mogoče, ne trdim, da bo,  ampak mogoče, vendarle bila korak k sožitju teh dveh narodov, ” je odločitev Golobove vlade na ljubljanskem gradu komentiral nekdanji predsednik Milan Kučan.

V nasprotju z večino sogovornikov, ki so po slovesnosti ob prazniku Ljubljane pozdravili odločitev Golobove vlade današnje odločitve vlade opozicija medtem pričakovano ni pozdravila. Po oceni predsednika SDS Janeza Janše sprožitev postopkov za priznanje ne bo prispevala k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu, prej obratno.

Po besedah Janše je vlada za začetek postopkov za priznanje izbrala neprimeren čas, priznanje entitete, kjer ima delno oblast Hamas, pa, kot je dejal, izgleda tudi kot nagrada za napad na Izrael 7. oktobra. “Izgleda v neki časovni dimenziji, kot nagrada za teroristično dejanje,” je med drugim dejal Janša.
“Gre za nič drugega, kot populistično dejanje, ki se bo že srednjeročno za Slovenijo izkazalo kot škodljivo, kajti slovenska vlada se pridružuje peščici evropskih držav, ne večini in ne veliki manjšini, ampak peščici evropskih držav, ki se za se za ta korak odloča ravno v tem trenutku, ko ta korak predstavlja prilivanje olja na ogenj,” zaključuje Janša.

If today someone carries out a terrorist massacre with
1,200 killed and 240 hostages taken, the @govSlovenia will award him with recognition of statehood.
This is clearly unbalanced foreign policy and PM Golob & @tfajon @MZEZ_RS are hurting 🇸🇮national interests.@TimesofIsrael https://t.co/0ULjZ2TpdX

— Janez Janša (@JJansaSDS) May 9, 2024

Podobno misel je izrazil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki meni, da si bo Slovenija s tem le pilatovsko umila roke. “S tem priznanjem si Slovenija lahko pilatovsko umije roke in reče, češ mi smo Palestino priznali, s tem smo mi svoje naredili, ampak to ne bo kaj bistveno olajšalo življenja in trpljenja ljudi na Bližnjem vzhodu in v Gazi.” Tonin meni, bi bilo bolje naprej doseči mir, nato izvesti nove volitve med palestinskimi oblastmi, šele potem pa bi prišlo na vrsto priznanje države.

V preteklosti je bilo pri nas  sicer že  nekaj poskusov za priznanje palestinske države, ki pa ob nasprotovanjih in pomislekih, tako doma kot iz sveta, niso pripeljali do uresničitve. Po navedbah palestinskih oblasti Palestino sicer priznava 143 od  193 članic OZN.

november 2014: Odbor DZ za zunanjo politiko je naložil vladi Mira Cerarja, da predloži sklep o priznanju Palestine. Odbor sicer ni podprl predloga Združene levice o takojšnjem priznanju Palestine, je pa sprejel predlog stranke SMC, da odbor “od vlade zahteva, da ob upoštevanju vseh vidikov in učinkov državnemu zboru predloži sklep o priznanju Palestine”.

januar 2015: Zunanji minister Karl Erjavec je v državnem zboru napovedal, da bo gradivo za vlado za morebitno priznanje Palestine pripravljeno v mesecu dni, po sprejetju na vladi pa nato poslano v parlamentarno proceduro.

julij 2015: Vlada je na seji podprla priznanje Palestine kot samostojne in suverene države, a sklenila, da bo s tem korakom še počakala. Točko o priznanju je zato prekinila. Zunanji minister Karl Erjavec je dejal, da se postavlja vprašanje primernega trenutka za priznanje, zlasti zato, da bi bil ta signal čim močnejši, torej če bi to storilo več držav članic EU hkrati. Erjavec je sicer večkrat napovedal, da naj bi Slovenija Palestino priznala do konca leta.

začetek 2016: Po razpravi v DZ je bila sprejeta odločitev, da bo Slovenija do konca leta priznala Palestino. Opozicijski SDS in NSi sta temu nasprotovali. V interpelaciji proti zunanjemu ministru Karlu Erjavcu sta med drugim izpostavili njegove izjave o priznanju Palestine.

december 2017: Zunanje ministrstvo je za sprejetje na vladi pripravilo sklep, da naj Slovenija dokonča postopek priznanja Palestine. Kot so pojasnili, je bila odločitev posledica bistveno spremenjenih okoliščin, potem ko so ZDA v skladu z odločitvijo predsednika ZDA Donalda Trumpa priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela. To ni v skladu z resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki določa, da se statusa Jeruzalema ne sme spreminjati, je poudaril zunanji minister Erjavec.

december 2017: Vlada je soglasno sprejela sklep, da nadaljuje postopek priznanja Palestine kot neodvisne in samostojne države. Zunanji minister Karl Erjavec je izrazil pričakovanje, da bo postopek končan do marca ali aprila 2018.

januar 2018: Slovenija bo šla sama po poti priznanja Palestine, je po pogovorih s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in kolegi iz EU v Bruslju dejal zunanji minister Karl Erjavec. Ameriške judovske organizacije so pozvale Slovenijo, naj ne prizna Palestine, zadržanost do priznanja pa je izrazil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je pojasnil Pahor, “podpira diplomatsko priznanje Palestine v okoliščinah, ko bi to priznanje pripomoglo k ureditvi dvostranskih vprašanj z Izraelom in ne k njihovemu zaostrovanju”, vendar “nismo priče takim okoliščinam”.

31. 1. 2018: Odbor DZ za zunanjo politiko je prekinil odločanje o predlogu sklepa o priznanju Palestine, ki ga je vložilo 11 poslancev s poslansko skupino Levice na čelu. Člani odbora so sklenili, da bodo počakali na stališče vlade do tega vprašanja.

februar 2018: Vlada je prekinila obravnavno vprašanja priznanja Palestine kot neodvisne in suverene države in sklenila, da jo bo nadaljevala po pripravi podrobnejše analize morebitnih posledic in učinkov priznanja na eni od prihodnjih sej.

marec 2018: Vlada se je seznanila z informacijo zunanjega ministrstva glede predloga priznanja Palestine, a javnosti ni sporočila, kakšno odločitev je sprejela. Sprejemanje odločitve je zapletlo tudi dejstvo, da je premier Cerar 14. marca odstopil in je vlada opravljala le še tekoče posle.

april 2018: V stranki Levica so zbrali podpise za sklic izredne seje DZ o priznanju Palestine, o čemer pa bi moral stališče najprej sprejeti odbor DZ za zunanjo politiko. To pa mu zaradi nesklepčnosti ni uspelo. Predlog je padel v vodo tudi zato, ker je peterica poslancev naknadno umaknila podpise k zahtevi za sklic izredne seje DZ.

julij 2019: Zunanji minister v vladi Marjana Šarca Miro Cerar je po srečanju s palestinskim kolegom Riadom Malkijem napovedal nadaljevanje prizadevanj za priznanje Palestine kot neodvisne države, skupaj z manjšo skupino drugih članic EU.

oktober 2023: Potem ko je Izrael na krvav napad palestinske islamistične skupine Hamas odgovoril z brutalnim vojaškim posredovanjem v Gazi, so poslanci Levice, koalicijske stranke v vladi Roberta Goloba, na vlado naslovili pobudo, naj obsodi Izrael kot kršitelja mednarodnega prava in začne postopke za priznanje Palestine.

november 2023: Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob obisku v Izraelu pozvala k mirovnemu procesu, ki bo vodil do priznanja Palestine. Ni pa se izrekla za enostransko priznanje.

marec 2024: Premier Robert Golob je s kolegi iz Španije, Irske in Malte v skupni izjavi ob robu vrha EU izrazil pripravljenost priznati Palestino, “ko bo to lahko učinkovito in bodo okoliščine primerne”. Zunanja ministrica Tanja Fajon je pojasnila, da bo Slovenija priznala Palestino, če ne bo mogoče v kratkem doseči cilja vzpostavitve trajnega premirja v Gazi, normalizacije razmer in začetka pogovorov o rešitvi dveh držav. Vlado je k priznanju palestinske države pozvala tudi poslanska skupina Golobovega Gibanja Svoboda.

april 2024: Slovenijo je obiskal španski premier Pedro Sanchez. S premierjem Robertom Golobom sta se strinjala o potrebi priznanja Palestine, o časovnici pa nista govorila. Anketa agencije Ninamedia je pokazala, da je priznanju Palestine naklonjenih 57,4 odstotka vprašanih, proti se jih je izreklo 20,2 odstotka.

17. april 2024: Slovenija je kot nestalna članica na glasovanju Varnostnega sveta ZN podprla članstvo Palestine v ZN. Vendar so ZDA z vetom preprečile sprejetje priporočila Generalni skupščini ZN, naj Palestina dobi status članice.

5. maj 2024: Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob srečanju z izraelskim kolegom Israelom Kacem v Jeruzalemu dejala, da priznanje Palestine za Slovenijo ni več vprašanje. Ob tem je Izrael pozvala, naj opusti načrtovano ofenzivo na Rafo.

8. maj 2024: Več kot 350 intelektualcev je s podpisom peticije premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon pozvalo k priznanju Palestine do konca maja. Skupina študentov je zasedla prostore ljubljanske fakultete za družbene vede. Izrazili so solidarnost boju Palestincev in opozorili, da Izrael v Gazi, kjer je bilo ubitih že skoraj 35.000 civilistov, izvaja genocid.

9. maj 2024: Vlada je sprožila postopke za priznanje Palestine. Zunanja ministrica Tanja Fajon je dejala, da gre za nepovraten korak v procesu priznanja. Priznanje Palestine je vzvod pritiska za končanje spopadov v Gazi, je po seji vlade dejal premier Robert Golob.