Žiga Turk udeležence prvega prvomajskega protestnega shoda v središču prestolnice ozmerjal z “rekreativnimi levičarji” – Janša med protestniki iskal “enega levičarja, ki živi od lastnega dela” – TOPNEWS.si

Žiga Turk udeležence prvega prvomajskega protestnega shoda v središču prestolnice ozmerjal z “rekreativnimi levičarji” – Janša med protestniki iskal “enega levičarja, ki živi od lastnega dela”

2. maja 2024
Žiga Turk udeležence prvega prvomajskega protestnega shoda v središču prestolnice ozmerjal z “rekreativnimi levičarji” – Janša med protestniki iskal “enega levičarja, ki živi od lastnega dela”

Na praznik dela so se na protestu v Ljubljani zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij. Govorci so opozorili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje in da je povezovanje delavskih bojev ključno za graditev moči delavcev. Protest je šele začetek skupnega boja za lepšo prihodnost, pravijo.

Delavke in delavci imamo vsako leto manj razlogov za praznovanje, skrbi, nezadovoljstvo in jeza pa povečujejo,” so poudarili organizatorji prvega protestnega shoda ob 1. maju. Ob tem so izpostavili naraščajoče življenjske stroške ter plače, ki stagnirajo, prav tako pa tudi izkoriščanje na delovnih mestih ter vse večje število ur, ki jih morajo zaposleni preživeti v službi.

Tu pa je tudi, kot so dejali, dobičkonosnost delodajalcev, ki da nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje dobička. “S premajhnim številom zaposlenih na izmeno je dela za ostale zaposlene več, zato je tudi stopnja izkoriščanja večja.” Opozorili so tudi na prekrarnost, razpadanje sistemov socialne države ter rekordne dobičke gospodarstva, “od katerih delavci nimajo popolnoma nič”.

Protest v organizaciji sindikatov Mladi plus in Zasuk, študentskega društva Iskra in Centra za družbeno raziskovanje – Cedra se je začel na Kongresnem trgu, kjer so se zvrstili govori in delavske pesmi, potem pa so se odpravili še do Miklošičevega parka, kjer je potekal drugi del protesta.

Opozorili so na razraščanje prekarnosti na trgu dela, posledice, ki jih ima prekarnost na celotno družbo ter nasploh na položaj delavk in delavcev v današnjem času. “Atipične oblike dela že več let izpodrivajo redne zaposlitve, pojavljajo se vedno nove oblike dela, vedno bolj prekarne, pri katerih pa ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica in podobno,” je dejala Mojca Žerak, Sindikat Mladi plus. Zaradi tega so prekarni delavci v izredno ranljivem in negotovem položaju.

“Več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju,” je bila jasna. Spomnila je tudi, da je aktualna vlada pred volitvami obljubljala rešitve, v koalicijsko pogodbo so zapisali, da se bodo sistemsko lotili problema prekarnosti. “Smo že na polovici njihovega mandata, rešitev pa še vedno ni na vidiku.”

‘Prekaren način življenja ni le faza odraščanja študenta’ Prav tovrstnemu delu, ki nima nobenih varoval, pa so zlasti podvrženi tudi študenti, je dejal predstavnik študentskega društva Iskra Primož Kolenc. “Kapitalistom se naše delo splača, saj niso dolžni izplačevati ne malic in ne prevoza, ob daljših bolniških odsotnostih pa nas običajno kar odpustijo,” je dejal. Ob tem pa je spregovoril tudi o posrednikih študentskega dela: “Na naš račun polnijo žepe z dajatvami, ki jim jih moramo obvezno plačevati. Plačujemo jim zato, da smo lahko izkoriščani.”

 

Na praznik dela so se na protestu v Ljubljani zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij. Govorci so opozorili, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje in da je povezovanje delavskih bojev ključno za graditev moči delavcev. Protest je šele začetek skupnega boja za lepšo prihodnost, pravijo.

Delavke in delavci imamo vsako leto manj razlogov za praznovanje, skrbi, nezadovoljstvo in jeza pa povečujejo,” so poudarili organizatorji prvega protestnega shoda ob 1. maju. Ob tem so izpostavili naraščajoče življenjske stroške ter plače, ki stagnirajo, prav tako pa tudi izkoriščanje na delovnih mestih ter vse večje število ur, ki jih morajo zaposleni preživeti v službi.

Tu pa je tudi, kot so dejali, dobičkonosnost delodajalcev, ki da nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje dobička. “S premajhnim številom zaposlenih na izmeno je dela za ostale zaposlene več, zato je tudi stopnja izkoriščanja večja.” Opozorili so tudi na prekrarnost, razpadanje sistemov socialne države ter rekordne dobičke gospodarstva, “od katerih delavci nimajo popolnoma nič”.

Prav tovrstnemu delu, ki nima nobenih varoval, pa so zlasti podvrženi tudi študenti, je dejal predstavnik študentskega društva Iskra Primož Kolenc. “Kapitalistom se naše delo splača, saj niso dolžni izplačevati ne malic in ne prevoza, ob daljših bolniških odsotnostih pa nas običajno kar odpustijo,” je dejal. Ob tem pa je spregovoril tudi o posrednikih študentskega dela: “Na naš račun polnijo žepe z dajatvami, ki jim jih moramo obvezno plačevati. Plačujemo jim zato, da smo lahko izkoriščani.”

Tu pa je tudi stanovanjsko vprašanje. “Ker je javnih študentskih domov premalo, tretjina upravičencev ne pride do postelje. Novih domov se ne gradi, stari razpadajo, država jih zapira,” je še izpostavil Kolenc.

“Prekaren način življenja ni le faza odraščanja, po kateri se postavimo na noge in normalno zaživimo: po študiju nas še naprej čakajo prekarna dela, ne pa redna zaposlitev,” je še spomnil.

Žiga Brdnik iz sindikata ZASUK je predstavil položaj samozaposlenih v kulturi. Ti so si, kot je dejal, primorani sami kriti prispevke in davke ter stroške dela, kot sta prevoz in malica. Prav tako pa morajo sami kriti tudi stroške delovnih prostorov, opreme, materiala ter računovodske in administrativne stroške. “Za nas ne veljajo nobeni enotni standardi, ne ščiti nas nobena pogodba. Zato smo se odločili, da je skrajni čas, da premagamo individualizem in atomiziranost našega sektorja, se sindikalno organiziramo in se začnemo pogajati,” je dejal.

Izpostavil je tudi, da so številni delavci povsem samoobremenjeni. “V času, ko je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost, imamo že več kot 100.000 samozaposlenih, številni od nas so v prikritih delovnih razmerjih. Teh 100.000 delavcev nas je povsem samoobremenjenih,” je povedal.

Predstavnik Ambasade Rog pa je opozoril na položaj delavcev migrantov. “Ker vemo, da s svojim delom prispevamo k razvoju Slovenije, vztrajamo pri tem, da nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš,” je dejala ter izpostavila, da kljub delu dobivajo odločbe o izgonu. Najhuje pa se ji zdi, da prebivalcem Slovenije o njih govorijo laži. “Pravijo, da smo kriminalci. Da smo grožnja. Da smo breme. Pravijo, da itak zapustimo državo po nekaj dnevih. V resnici tiste, ki ostanemo, deportira vlada. Ne pristajamo na takšno obravnavo delavcev.”
Verjame, da lahko delu povrnejo čast in dostojanstvo, če se povežejo še z drugimi. Če bi država spoštovala delavce nasploh, je prepričana, da država bi spoštovala tudi tuje delavce. “Zdaj pa vidimo ravno nasprotno, položaj delavcev se slabša, ne glede na njihovo državljanstvo. To nam veliko pove o sistemu, v katerem živimo, in ta sistem ni dober za večino ljudi,” je povedala.

 

Protesta se je udeležilo več sindikatov in drugih civilno-družbenih organizacij, med njimi tudi stavkajoči z upravnih enot, dostavljavci hrane in Gibanje za pravice Palestincev, ki so prebrali poziv palestinskih sindikatov, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Izraela. “Na protestu so bili vsi enotni – nujno je, da se delavski boji povezujejo, da se gradi moč delavk in delavcev ter da je bil tokratni protest šele začetek skupnega boja za lepšo prihodnost,” so še sporočili iz sindikata Mladi Plus.

Sindikat Mladi plus , Društvo Iskra, CEDRA , ZASUK so v sporočilu za javnost; “ŽIVEL 1. MAJ: V Ljubljani potekal protest ob prazniku dela,” med drugim zapisali še”:

“Danes je v Ljubljani potekal protestni shod ob 1. maju, dnevu dela. Protest se je začel na Kongresnem trgu, kjer so se slišali govori in delavske pesmi, potem pa so se po Slovenski
cesti odpravili še do Miklošičevega parka, kjer je potekal drugi del protesta. Ob današnjem prvomajskem protestu so organizatorji izpostavili, “da imamo delavke in delavci vsako leto vedno manj razlogov za praznovanje, medtem ko se skrbi, nezadovoljstvo in jeza povečujejo. Življenjski stroški naraščajo, naše plače stagnirajo. Na delovnih mestih se
izkoriščanje stopnjuje, produktivnost se povečuje, število ur, ki smo jih primorani preživeti v službi, pa je vedno večje. Delodajalci nenehno iščejo nove načine za ustvarjanje še več
dobička: s premajhnim številom zaposlenih na izmeno je dela za ostale zaposlene več, zato je stopnja izkoriščanja večja. Vedno bolj se širi prekarnost, počasi razpadajo sistemi socialne države, gospodarstvo pa medtem ustvarja rekordne dobičke, od katerih delovni ljudje nimamo popolnoma nič. Z delom ob praznikih in nedeljah, z delom v izmenah, ki kršijo našo pravico do počitka, nas vse bolj izkoriščajo, nam jemljejo več časa. Ko plače stagnirajo, cenenaraščajo, stopnja prekarnosti pa se povečuje, se poglablja revščina in ogroža naše osnovno preživetje.”

Prav tako so poudarili, da “si delovni ljudje zaslužimo boljše življenjske razmere – brez skrbi kako bomo plačali vedno višje zneske na položnicah, kako bomo poskrbeli zase in za svoje družine, kako bomo peljali otroke na počitnice, ali bomo jutri še imeli streho nad glavo, ali se bomo upokojili ob normalni starosti. Življenje brez kronične zgaranosti, brez posledic, ki jih izkoriščanje pušča na naših telesih.”

Na protestu so zbrali predstavniki sindikatov, študentov in drugih civilnodružbenih organizacij, ki so opozorili na razraščanje prekarnosti na trgu dela, posledice, ki jih ima
prekarnost na celotno družbo ter nasploh na položaj delavk in delavcev v današnjem času. Mojca Žerak, Sindikat Mladi plus, je pojasnila, zakaj je širjenje prekarnosti na trgu dela nesprejemljivo: “Atipične oblike dela že več let izpodrivajo redne zaposlitve, pojavljajo se vedno nove oblike dela, vedno bolj prekarne. Pri prekarnih oblikah dela ni nobenih varovalk pred odpuščanjem, ni delavskih in socialnih pravic, kot so plačana bolniška odsotnost, dopust, plačan prevoz na delo, plačana malica in podobno. Prekarni delavci smo tako v izredno ranljivem in negotovem položaju, delodajalcem pa so take oblike dela zelo povšeči, saj so cenejše, delavcev pa se lahko brez razloga hitro znebijo.
Tako stanje vpliva na standard delavskega razreda nasploh: več kot imamo prekarcev, manj imamo delavcev in delavk z zagotovljeno stabilnostjo in varnostjo v življenju. Aktualna vlada je pred volitvami obljubljala rešitve, tudi v koalicijsko pogodbo so zapisali, da se bodo sistemsko lotili problema prekarnosti. Zdaj smo že na polovici njihovega mandata, rešitev pa še vedno ni na vidiku.”

Primož Kolenc, predstavnik študentskega društva Iskra, je opozoril na položaj in prihodnost študentk in študentov: “Ker so storitve, ki bi morale biti javne, prepuščene prostemu trgu, smo si jih primorani kriti sami – z opravljanjem prekarnega študentskega dela na račun študijskih obveznosti. Izkoriščanje delovne sile v tej obliki pa ni stvar zgrešene študentske politike. Kapitalistom se naše delo splača, saj niso dolžni izplačevati ne malic in ne prevoza, ob daljših bolniških odsotnostih pa nas ponavadi kar odpustijo. Posredniki študentskega dela – privatni študentski servisi – pa si na naš račun polnijo žepe z dajatvami, ki jim jih moramo obvezno plačevati. Plačujemo jim zato, da smo lahko izkoriščani.
Porazno je tudi naše stanovanjsko vprašanje. Ker je javnih študentskih domov premalo, tretjina upravičencev ne pride do postelje. Zadnji, najnovejši študentski dom je bil zgrajen pradavnega leta 2006! Novih domov se ne gradi, stari razpadajo, država jih zapira. Mestna občina Ljubljana zapira Akademski kolegij. Več kot 200 študentov bo v roku nekaj mesecevpristalo na cesti. Stiske pa ne tarejo le nas, študentov delavcev. Prekaren način življenja ni le faza odraščanja, po kateri se postavimo na noge in normalno zaživimo: po študiju nas še naprej čakajo prekarna dela, ne pa redna zaposlitev.”

Predstavnik sindikata ZASUK, Žiga Brdnik, je predstavil položaj samozaposlenih v kulturi: “V času, ko je v Sloveniji rekordno nizka brezposelnost, imamo že več kot 100.000
samozaposlenih, številni od nas so v prikritih delovnih razmerjih. Teh 100.000 delavcev nas je povsem samoobremenjenih. Sami si krijejmo stroške dela, kot so prevoz in malica, stroški delovnih prostorov, opreme, materiala, pa tudi računovodske in administrativne stroške, da o prispevkih in davkih sploh ne govorimo. Vse to so obvezni stroški, brez katerih samozaposleni sploh ne moremo oziroma ne smemo delati. Tako ni čudno, da o dopustu in bolniški, kaj šele o dodatnem izobraževanju ali regresu, sploh ne razmišljamo, saj si jih ne moremo privoščiti. Prav tako pa si ne moremo privoščiti prihrankov, ki bi nudili varnost v obdobjih, ko ne moremo delati, četudi ne po lastni krivdi. Ta množica delavcev, ki delamo v skrajni negotovosti, da si krijemo vse stroške lastnega dela, in ki najbolj občutimo udarec vsakršnih kriz, pa se do zdaj ni mogla niti kolektivno pogajati
in zastopati svojih interesov! Za nas ne veljajo nobeni enotni standardi, ne ščiti nas nobena pogodba. Zato smo se odločili, da je skrajni čas, da premagamo individualizem in
atomiziranost našega sektorja, se sindikalno organiziramo in se začnemo pogajati.”

Majda Stubelj, predstavnica Sindikata Pošte SDPZ, je opozorila na razširjanje prekarnosti na Pošti Slovenije: “Prekarno delo je postalo tiha epidemija, ki razkraja temelje dostojnega dela. To ni zgolj problem posameznika, ampak izziv, ki kliče po družbeni odgovornosti. Na Pošti Slovenije dela in naloge opravljajo tudi pogodbeniki, le ti se soočajo z drastično neenakostjo v primerjavi z redno zaposlenimi. Brez socialne varnosti in s premajhnim plačilom za svoje delo, delnim plačilom na roko, ostajajo v krempljih negotovosti. Enako na

Pošti stalno dela veliko število študentov, kljub temu, da obstajajo pogoji za redno zaposlitev, saj je delavcev premalo glede na kadrovski načrt. Ta neenakost je nesprejemljiva.”
Ljiljana Jovanović, predstavnica Sindikata Tuš, je predstavila sindikalni boj v njihovem podjetju: “Delavke in delavci sindikata Tuš imamo za sabo težko, a izjemno pomembno
preizkušnjo. Naša akcija, ki traja že od decembra 2023 in še ni zaključena, nas je naučila mnogo, predvsem pa zavedanja, da je delavska borba težka. Decembra se trgovke Tuša nismo borile le za višjo plačo, borile smo se za to, da opozorimo celo Slovenijo, da nihče ne sme imeti osnovne plače nižje od minimalne in da spomnimo, da lahko organizirani delavci z dovoljšno podporo ustavimo delo tudi v privatnem sektorju.”
Predstavnik Ambasade Rog je opozoril na položaj delavcev migrantov: “Ker vemo, da s svojim delom prispevamo k razvoju Slovenije, vztrajamo pri tem, da nismo potrošni material, ki ga izrabiš in zavržeš. Delamo, pa dobivamo odločbe o izgonu. In kar je najhuje: prebivalcem Slovenije o nas govorijo laži. Pravijo, da smo kriminalci. Da smo grožnja. Da smo breme. Pravijo, da itak zapustimo državo po nekaj dnevih. V resnici tiste, ki ostanemo, deportira vlada. Ne pristajamo na takšno obravnavo delavcev.
Verjamemo, da če se povežemo še z drugimi, lahko delu povrnemo čast in dostojanstvo. Če bi država spoštovala delavce nasploh, bi spoštovala tudi nas, tuje delavce. Zdaj pa vidimo ravno nasprotno, položaj delavcev se slabša, ne glede na njihovo državljanstvo. To nam veliko pove o sistemu, v katerem živimo, in ta sistem ni dober za večino ljudi. Zato se moramo boriti in ga spremeniti. To nam lahko uspe le skupaj.”
Protesta so se udeležili tudi predstavniki Stanovanjskega bloka, Aljaž Pevec je v njihovem imenu izpostavil razsežnosti stanovanjske problematike: “Vsak rabi svoje stanovanje, svoj dom. Rabimo ga zato, da smo zdravi, da lahko študiramo, da lahko delamo, da lahko sodelujemo v družbi. Tudi po ustavi bi morala država poskrbeti za našo ustavno pravico dodoma.

Naše vlade ena za drugo vztrajno ignorirajo in s tem podpirajo obstoječe stanje, ki omogoča, celo spodbuja uporabo stanovanj kot špekulativne ga blaga, kot naložbe. Vztrajajo s
stanovanjsko politiko, prepuščeno prostemu trgu, ki poganja strmo rast družbenih neenakosti.”
Protesta se je udeležilo več sindikatov in drugih civilno-družbenih organizacij, med njimi tudi stavkajoči z upravnih enot, dostavljavci hrane in Gibanje za pravice Palestincev, ki so prebrali poziv palestinskih sindikatov, ki pozivajo k prekinitvi oboroževanja Izraela. Na protestu so bili vsi enotni, da je nujno, da se delavski boji povezujejo, da se gradi moč
delavk in delavcev ter da je bil današnji protest šele začetek njihovega skupnega boja za lepšo prihodnost.”

 

Sindikat Mladi plus
Društvo Iskra
CEDRA
ZASUK

NEWER POST
OLDER POST

COMMENTS

Wordpress (0)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.