Izrael želi odgovoriti Iranu a “brez sprožitve regionalne vojne” -Svetovni entri moči in EU “vse strani pozivajo k skrajni zadržanosti”

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes na neformalnem videokonferenčnem zasedanju razpravljali o nadaljnjem ukrepanju unije po iranskem napadu na Izrael minuli konec tedna, pri čemer se omenja tudi možnost dodatnih sankcij proti Teheranu. Članice EU so sicer napad ostro obsodile in obe strani pozvale k zadržanosti.

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je že dan po napadu, ki ga je Iran izvedel v noči s sobote na nedeljo, sklical izredno videokonferenčno zasedanje zunanjih ministrov članic. Kot je zapisal, je cilj EU prispevati k umiritvi razmer in varnosti v regiji.

Ministri bodo govorili o tem, kako naj unija ukrepa v luči tega napada. O tem pa bodo v sredo in četrtek razpravljali tudi voditelji držav članic.

Borrell je v nedeljski izjavi v imenu vseh 27 članic obsodil iranski napad na Izrael. Poudaril je, da nadaljnja zaostritev že tako zelo napetih razmer v regiji, kjer potekajo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas, ni v nikogaršnjem interesu. “Vse strani pozivamo k skrajni zadržanosti,” je še zapisal izjavi.

Podobno je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je obenem napovedala razmislek o dodatnih sankcijah proti Teheranu, predvsem na področjih proizvodnje brezpilotnih letalnikov in raket.

Iran je v soboto zvečer na Izrael izstrelil več kot 300 dronov in raket, ki pa jih je Izrael s pomočjo zaveznikov večinoma sestrelil. Po navedbah Teherana je šlo za odgovor na uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, odgovornost za katero so pripisali Izraelu.

Izraelske oblasti odločitve o morebitnih povračilnih ukrepih na iranski napad še niso sprejele.

Izraelski vojni kabinet je včeraj s tri ure razpravljal o morebitnih odgovorih na nedavni iranski napad z droni in raketami. Po navedbah izraelskih medijev so preučili več možnosti, želja odločevalcev pa naj bi bila, da izvedejo povračilne ukrepe, ki bi bili boleči za Iran, a hkrati ne bi privedli do širšega regionalnega konflikta.

Poročanje izraelske televizijske Postaje 12, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, omenja možnosti manjših in bolj silovitih izraelskih odgovorov na napad, ki ga je Iran sprožil v noči na nedeljo.

Nekatere povračilne ukrepe naj bi Izrael lahko sprejel takoj, a je kabinet pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja razpravljal tudi o dejstvu, da Izrael želi dejavnosti koordinirati z glavno zaveznico ZDA.

Ameriški predsednik Joe Biden je včeraj  ob obisku iraškega premierja Mohameda Šije al Sudanija v Washingtonu dejal, da želi preprečiti širjenje bližnjevzhodnega konflikta.

Ravno ZDA so skupaj z Združenim kraljestvom, Francijo in Jordanijo ob iranskem napadu Izraelu stopile v bran in mu pomagale pri sestrelitvi več kot 300 iranskih izstrelkov.

V Teheranu so napad označili za dejanje samoobrambe in odgovor na izraelsko uničenje iranskega konzulata v Damasku 1. aprila, v katerem sta bila ubita tudi dva visoka poveljnika iranske revolucionarne garde.

Da bo Izrael odgovoril na iranski napad, je včeraj napovedal tudi načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. General je to zavezo dal vojakom med obiskom oporišča Nevatim, ki je v napadu utrpelo manjšo škodo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.