(VIDEO) “To bo še šele veselica” – Andrej Kosi SDS krivi Golobovo Svobodo “za uničuje družabnega življenja, ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju”
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je namreč pripravilo novo Uredbo o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah. Po drvah je desni del politične sfere znova na nogah . Janez Janša je zadevo ocenil ” na meji verjetnega”. “Svobodnjaki hočejo kar z odlokom preprečiti zborovanja in onemogočiti celo gasilske veselice.”
Na meji verjetnega. Svobodnjaki @vladaRS hočejo kar z odlokom preprečiti zborovanja in onemogočiti celo gasilske veselice. #svoboDA. pic.twitter.com/CJ6f7fEDvZ
— Janez Janša (@JJansaSDS) March 26, 2024
Nič ne pomaga, da je Kumrovo ministrstvo zapisalo v obrazložitvi, da le ta v primerjavi z veljavnim aktom ohranja pravzaprav enako vsebino, tako da določa splošne določbe, mejne vrednosti kazalcev hrupa, ocenjevanje ravni hrupa, uporabo zvočnih naprav na prireditvah in shodih, prijavo uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah. Tudi mejne vrednosti kazalcev hrupa za prireditve ali shode ne spreminjajo.
“Za namen učinkovitejšega nadzora nad spoštovanjem z dovoljenji za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom dovoljene glasnosti prireditve ali shoda smo v ta namen za vse prireditve ali shode, ki se izvajajo tudi v času noči, zahtevali izvedbo meritev hrupa,” so v uredbi zapisali na ministrstvu “S predlogom uredbe je število tovrstnih prireditev omejeno na 18 na leto. Nekatere občinske uprave namreč aktualno zakonodajo razumejo, kakor da število prireditev ni omejeno.” Kritikam z desne se je pridružila tud Gasilska zveza Slovenije.
V @PS_SDS smo vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora glede škodljive Uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, s katero se onemogoča celo organizacijo gasilskih veselic in drugih prireditev. @andrej_kosi https://t.co/0YdueBHyzY
— Jelka Godec (@jelka_godec) March 26, 2024
Poslanska skupina SDS ostro nasprotuje predlogu uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah, ki po besedah poslanca Andreja Kosija omejuje javne prireditve na prostem, med drugim gasilske veselice. Poslanci SDS bodo zato zahtevali sklic seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor in od vlade terjali dodatna pojasnila.
Vladni predlog uredbe po Kosijevih navedbah predvideva, da bi moral organizator prireditev pri podaji prošnje za izdajo odločbe o dovolitvi začasne obremenitve hrupa po 22. uri občini predložiti elaborat ocene hrupa.
“V tem nočnem času bi moral pooblaščeni izvajalec ta hrup meriti in po 30 dneh po prireditvi predložiti tudi rezultat meritev,” je na novinarski konferenci povzel Kosi. “To seveda veliko stane, tudi pooblaščenih izvajalcev imamo zgolj 17 in v Sloveniji je v istem času seveda več kot 17 prireditev,” je dodal.
Po njegovem mnenju je problematično tudi to, da se v čas prireditve štejeta tudi montaža in demontaža prizorišča, ki se morata zgoditi šele po 7. uri zjutraj. Če se torej prireditev zaključi opolnoči, bi moral organizator na demontažo čakati do jutra, kar je po Kosijevi oceni sporno zaradi podaljšanega časa morebitne zapore prizorišča.
Sporno je po njegovih besedah tudi, da mora med posameznimi prireditvami poteči sedem dni. Če se prireditve odvijajo tudi ponoči, pa jih je na istem kraju lahko v enem koledarskem letu največ 18, je omenil.
Z zvočnim hrupom obremenjene prireditve lahko sicer potekajo največ do 24. ure, z izjemo praznikov ali dela prostih dni, ko lahko potekajo do 2. ure, je nadaljeval. Meni, da bi to onemogočilo prireditve, kot so gasilska tekmovanja, ki se prevesijo v gasilsko veselico.
Kosi je povedal, da uredbi nasprotujejo v zbornici industrije sejmov in srečanj ter v gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slednja je v njihovem imenu na predlog uredbe podala pripombe, med drugim da bi omejitev hrupa na 80 decibelov onemogočala kakršnokoli kulturno prireditev na prostem. Pripombe na predlog je podala tudi Gasilska zveza Slovenije, je dodal.
Po njegovih besedah so mnogi ogorčeni nad predlogom, kajti “dejansko uničuje družbeno življenje, ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju”.
Predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v javno razpravo poslalo 20. februarja, trenutno pa je v postopku priprave znotraj ministrstva.
Nobeno presenečenje zato ne bo, če se bo predlogu poslanske skupine NSi za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu prenovljenega energetskega zakona zaradi drv, ki se mu sicer ne obeta zadostna podpora v DZ. pridružil še referendum o veselicah. Predlog o “drvah” podpirajo le še v SDS, v koaliciji pa ob očitkih predlagateljem o politiziranju in manipulacijah napovedujejo popravke predloga v nadaljevanju.
Po predlogu NSi bi volivce vprašali, ali so za to, da DZ sprejme predlog energetskega zakona, “ki v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa se takšno ogrevanje poskuša čim bolj omejiti”.
Za NSi je sporno določilo, po katerem v strnjenih naseljih – ta bi določila občine na podlagi metodologije, ki bi jo predpisalo pristojno ministrstvo – ne bi bila dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v eno- in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. juliju 2024, razen če ne bi šlo za primarni vir ogrevanja.
Sporna se jim zdijo tudi določila, po katerih bi se omejilo podeljevanje novih koncesij za graditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina lokalnim skupnostim ter podaljševanje obstoječih koncesij in obenem prepovedalo vgradnjo plinskih kotlov v novih stanovanjskih stavbah in stanovanjskih delih poslovno-stanovanjskih stavb.
Jožef Horvat (NSi) je povedal, da v stranki niso proti zelenemu prehodu, mora pa biti ta učinkovit in pravičen do vseh. Vladni predlog novega energetskega zakona, tako Horvat, močno omejuje oskrbo s plinom za potrebe oskrbe gospodinjstev.
V NSi menijo, da je za zeleni prehod treba uporabiti vse trajnostne in nizkoogljične vire in vso že zgrajeno energetsko infrastrukturo, zemeljski plin v omrežju pa nadomeščati z obnovljivimi plini. Omejevanja uporabe lesne biomase za ogrevanje pa je spričo gozdnatosti države in samooskrbnosti pri lesu označil za nespametno potezo, saj bo ljudi prisilila v bistveno dražje načine ogrevanja.
Zeleni prehod mora po prepričanju predlagateljev referenduma temeljiti na realnih tehnologijah, uporabi vseh nizkoogljičnih virov in inovacijah, ne pa na omejitvah in nove stroških za gospodinjstva in gospodarstvo. Vladni pristop bo, tako Horvat, prizadel podeželje, srednji razred in najbolj ranljive dele družbe.
Vse bolj jasno po Horvatovem prepričanju postaja, da “zasebni interesi vidnih vladnih predstavnikov” vplivajo na oblikovanje prihodnje energetske politike Slovenije, pri čemer se agresivno uvaja sončno energijo in toplotne črpalke, druge pa se postavlja v ozadje ali se jih poskuša celo prepovedati. Ljudje morajo imeti svobodno izbiro pri načinu ogrevanja, je prepričan.
“Če Slovencem prepoveš ali omejiš uporabo lesne biomase, je tako, kot bi Arabcem rekel, naj nehajo črpati nafto,” je medtem omejevanje uporabe lesa za ogrevanje ponazoril Horvatov strankarski kolega Janez Cigler Kralj.
Glede argumentov o onesnaženosti zraka in zdravstvenih posledicah trdnih delcev se je vprašal, zakaj vlada že zdaj ni več naredila za osveščanje prebivalstva in menjavo starih kurilnih naprav z novimi, ki imajo boljše izkoristke in nižje izpuste trdnih delcev. Zavzel se je za to, da vlada s še večjimi spodbudami omogoči menjavo od 80.000 do 120.000 starih kotlov, okoljska inšpekcija pa naj dobi dodatna pooblastila in začne učinkovito preganjati tiste, ki les kurijo na neprimeren način ali ob tem kurijo tudi odpadke.
NSi lahko računa na podporo SDS. Franc Rosec je dejal, da lahko le nekdo, ki je slep in neumen, prepove energent, ki ga imamo v državi na pretek. Pri plinu se medtem v SDS zavedajo, da bo verjetno njegovo uporabo v gospodinjstvih treba omejevati, da pa istočasno omejujemo še lesno biomaso, se mu zdi zgrešeno. Tudi on je pozval k menjavam starih kurilnih naprav z novimi, kjer da leži tudi priložnost za slovenska podjetja.
V vladi in koaliciji so argumente NSi znova zavrnili kot manipulacije. V “spretni in na strašenju ljudi temelječi kampanji” opozicijske stranke vidijo predvsem nabiranje političnih točk pred junijskimi evropskimi volitvami, saj je NSi z njo nadaljevala tudi po obljubi premierja Roberta Goloba, da bo koalicija določila glede lesne biomase umaknila oz. zakonski predlog spremenila. Slišati je bilo tudi očitke, da je NSi dejansko za več tednov zaustavila zakonodajni postopek, v katerem bo predlog prilagojen.
V SD so po besedah Bojane Muršič že napovedali, da bodo zahtevali spremembe glede prepovedi vgradnje peči na trdna goriva v novih stavbah v strnjenih naseljih. Spomnila je tudi na dvig subvencij za menjavo starih kurilnih naprav. “Ni smiselno na referendumu odločati o zakonskem predlogu, ki še ni potrjen, in ga je mogoče spremeniti,” je dejala. Po njenih besedah lahko opozicija in koalicija skupaj preoblikujeta člene.
Nataša Sukić (Levica) je opozorila, da predlagani energetski zakon prinaša številne pomembne novosti, tako na področju zelenega prehoda kot kakovosti zraka. Je pa okrcala vlado, da so bile rešitve iz zakona javnosti preslabo predstavljene, zato je lahko NSi s “spretno, pompozno in pritlehno” kampanjo pridobivala politične točke. Tudi v Levici podpirajo dopolnila zakonskega predloga v nadaljnjem postopku.
Tomaž Lah iz Svobode je podčrtal, da zakonski predlog sledi smernicam in zavezam, sprejetih že v času prejšnje vlade in pred tem. Predlog zakona po njegovih besedah ne uvaja absolutnih prepovedi, uvaja pa omejitve, pa še te pod določenimi pogoji.
Tako Lah kot državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen sta poudarila, da se NSi osredotoča le na majhen delček rešitev zakonskega predloga na področju zelenega prehoda, subvencij za podjetja in prebivalstvo, prestrukturiranja premogovnih regij in krepitve odpornosti na energetske šoke v prihodnosti. V Svobodi istočasno zavračajo vsako politizacijo strokovnih energetskih vsebin.