Skrivnost dosjeja številka 0612-103/2020 – “Tarča”, po Mojci Šetinc Pašek, “ni (več) Vesna Vuković, ampak Robert Golob”

Čeprav naj bi sinočnja Tarča konceptualno verjetno bila , vsaj sodeč po sestavi gostov bila namenjan nadaljevanju  teme iz prejšnjega tedna,, torej zdravniški stavki in “zlorabi bolnikov” so jo po odstopu Vesne Vuković,   so je očitno ta teden  razširili še na “zlorabo institucij”. Poleg poslancev parlamentarnih strank  pa so povabili še  neodvisna poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki  je  v Tarči  poleg ostalih seveda, komentirala še  odhod Vesne Vuković z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda, zaradi domnevno pretirano razkritje podatkov Fursa

Vesna Vuković se iz Gibanja Svoboda umaknila nekaj dni potem, ko so se v javnosti pojavile obtožbe poslanke Mojce Šetinc Pašek o politični zlorabi Fursa. V oddaji tarča so nastopili poslanka Tamara Kozlovič iz Gibanja Svoboda, Soniboj Knežak iz SD-ja, Iva Dimic iz NSi-ja, Zvonko Černač iz SDS-a in iz Levice Matej Tašner Vatovec, ki mu je med oddajo postalo slabo, mimogrede spomnimo na naše opozorilo, da je po Žibertu in  Vukovićevi  “v nevarnosti” Tašner Vatovec,   ter samostojna poslanka Mojca Šetinc Pašek.

Kozlovič je v oddaji pojasnila, da je Vuković na svetu stranke pojasnila svoje osebne razloge, zaradi katerih zapušča mesto generalne sekretarke, ki jih ne more komentirati. Šetinc Pašek pa je dejala, da je bila njena izključitev iz Gibanja Svoboda, ki se je oktobra zgodila tako rekoč pred televizijskimi kamerami, zanjo zelo neprijetna. Glede Vuković pa je dejala, da je morda res “veliko nastalo v njeni režiji, a vendar ni ona ključni človek stranke, to je njen predsednik Robert Golob”. Maščevanje Mojce Šetinc Pašek zaradi izključitve iz stranke se je namreč po odstopu   razširilo na predsednika vlade Roberta Goloba. “Vesna Vukovič ni ključni človek stranke. To je Robert Golob”, ali prevedeno v politični jezik”. Tarča ni  (več) Vesna Vuković  ampak Robert Golob”.

Mission completed. Vesna Vuković zapušča stranko, ki ji je padla podpora za 2/3, zato z Golobom ugotavljata, da sta dosegla vse cilje. Čestitamo. 🙁https://t.co/WAIwYRJMJ5

— In media res (@insloveniaonly) March 7, 2024

In kaj je v spisu Fursa, ki naj bi po besedah Šetinc Pašek razkrival preveč in ki naj bi  bil vsaj glede na sosledje dogodkov iniciacija za odhod Vene Vuković.
1. oktobra lani je preiskovalna komisija o domnevno spornem financiranju političnih strank od Finančne uprave RS zahtevala njihov spis pod točno določeno številko 0612 – 103/2020. Dokumentacija je v državni zbor prispela dva tedna pozneje, 20. oktobra. Tri dni pozneje sta si jo ogledala strokovna sodelavca komisije, dan pozneje pa je Gibanje Svoboda iz stranke izključilo poslanko Mojco Šetinc Pašek, takratno predsednico komisije.

Kaj je v zloglasnem spisu, ki naj bi po besedah Šetinc Pašek razkrival preveč? Po poročanju novinarke Anje Šter in novinarja Klemna Košaka viri Tarče pravijo, da gre za zaupne davčne podatke oglaševalskega podjetja Pristop in povezanih podjetij, posojila Pristopa, tudi lastniku Primožu Pusarju, njegov bančni račun in račun njegove žene ter celo ožjih družinskih članov. Med podatki naj bi bili Pusarjevi nakupi nepremičnin na Hrvaškem in dokazila o njegovih gotovinskih dvigih večjih vrednosti. Ob tem naj dodamo , da je “vrtanju” voditeljice  Erike Žnidaršič v sinočnji Tarča tudi Mojca Šetinc Pašek ostala brez ” špage” – odgovora.

Mojca Šetinc Pašek: “Namesto volitev za leto 2022 so samo nam s Fursa v enem podjetju poslati gradivo za volitve iz leta 2008, za 15 let, za vse ostale kar je bilo zahtevkov pa za tiste dve presečni leti”

Erika Žnidaršič: “Ampak še zdaj vprašanje gospa Pašek, zakaj ste zahtevali točno to podjetje, točno to, ki ni navedeno v aktu skratka kako ste vedeli to številko finančne preiskave, ki sicer ni ravno…?”

Mojca Šetinc Pašek: “Če smem pojasniti, znotraj te preiskovalne komisije so se preiskovale tudi te tako imenovane medijske agencije, oziroma zakupniki oglasov in znotraj okvira tega se je seveda iskalo tudi to konkretno podjetje, ki ste g sicer omenili, ampak to je pa tudi vse kar lahko jaz v zvezi s tem povem, ker ostalo je del parlamentarne preiskave. prejšnji teden so bila zaslišana tudi članov tega podjetja.

Erika Žnidaršič: “Kdo je pa akt napisal v preiskovalni komisiji?”
.
Mojca Šetinc Pašek:  “Akt o preiskovalni komisiji so napisali strokovni sodelavci v državnem zboru.

Erika Žnidaršič; “Kdo pa?”“Mojca Šetinc Pašek: “Veste jaz imen svojih strokovnih sodelavcev, gre za sodelavce znotraj državnega zbora, teh pa ne bom izpostavljala z imeni in priimki. Bi pa še eno stvar odreagirala , ker je bilo omenjeno ime novinarja Tomaža Modica. Zdajle bom tukaj rekla nekaj kar sicer zelo nerada rečem , mislim , da je bila to moja napaka, da sem pristala na sugestije vodstva Gibanja Svoboda. Že takrat sem imela pomislek ravno glede konflikta interesov , ker je sicer šlo za novinarja, ki je seveda prišla tudi o teh dotičnih temah, da bi potencialno lahko ukaj bilo kaj narobe kakšne konflikt interesov pa sem ga potem imenovala zaradi tega ker se mi je zdel, da je vendarle sposoben in kot je rekla kolegica preiskovalni novinar. Ampak ves čas sem imela ta pomislek, to pa moram priznati”.

Kot so razpravo povzeli na MMC naj bi šlo za izsledke finančne preiskave zoper Pusarja in družbo Pristop, ki jo je vodil Furs po razkritjih Tarče o sporni nabavi ventilatorjev Geneplaneta, pri čemer je imel eno od ključnih vlog pri izvedbi posla prav Pristop. Za pojasnila so se na Tarči obrnili tudi na Pristop. Poleg tega, da s tem niso seznanjeni, so še zapisali, da “je kakršna koli objava podatkov iz teh dokumentov prepovedana in kazniva”.

Prejšnji petek je pred preiskovalno komisijo, ki jo zdaj vodi poslanka Svobode Tamara Vonta, kot priča nastopil Primož Pusar. A na zaslišanju ni bilo niti enega konkretnega vprašanja, ki bi se navezovalo na prejeto finančno preiskavo, poroča Šter. Prav v času, ko se je komisija ukvarjala s Pristopom, je ta prejšnji mesec podpisal pogodbo z državnim podjetjem GEN Energija o komunikacijski podpori in svetovanju na področju korporativnih odnosov z javnostmi. Agencija bo v desetih mesecih prejela 235 tisoč evrov.

“Verjamem, da v demokratični in pravni državi, kot je Slovenija, ni in ne sme biti prostora za take srhljive zlorabe. Kakršno koli podrejanje institucij za doseganje političnih ciljev in obračunavanje s političnimi nasprotniki, mediji in civilno družbo sta nedopustni, moralni zavržni in morebitno kaznivo dejanje. Takšni politiki in posameznikom moramo kot družba odločno reči ne,” je Golob komentiral razkritja, da je Urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade Janeza Janše konec leta 2021 pod vodstvom Damjana Žuglja zgolj na podlagi anonimk pogledal v skoraj 200 transakcijskih računov več kot 100 posameznikov in podjetij v Sloveniji.

Zdaj na isto namiguje Mojca Šetinc Pašek, da gre za zlorabo institucij za politične namene, le akterji so drugi. To naj bi prvič povedala v intervjuju za Delo pred skoraj tremi tedni, ki pa nikoli ni bil objavljen. “Očitno si dajejo opravka z mano, ker pregledujejo poslovanje mojega moža in ljudi, ki sem jih najela za strokovne sodelavce,” je dejala Šetinc Pašek.

O tem, da je Furs komisiji poslal preobsežne zaupne podatke, pa je dodala: “Drži, da smo dobili veliko podatkov, ki presegajo sklep preiskovalne komisije. Presegajo tako časovno obdobje, ki ga komisija preiskuje, pa tudi obseg preiskave.”

Vse skupaj se je sicer začelo z neobjavljenim intervjujem Mojce Šetinc Pašek v Intervjuju za delo, kjer je med, kot razkriva Tarča, dejala:  “Očitno si dajejo opravka z mano, ker pregledujejo poslovanje mojega moža in ljudi, ki sem jih najela za strokovne sodelavce …”

Delo “Moč politike”: “Pregledujejo, mislite iz javnih baz?”

Mojca Šetinc Pašek: “Namignili so mi, da iz baz , ki niso dostopne.”

Kot pojasnjuje odgovorni urednik Dela Bojan Budja, intervju s Šetinc Pašek ni bil objavljen, ker je bilo ob poslušanju opravljenega pogovora mogoče zaslediti navedbe, ki bi lahko Delo izpostavile pravni odgovornosti. “V intervjuju je Šetinc Pašek navedla nekaj hudih obtožb proti povsem konkretnim osebam, pri tem pa očitki izvirajo zgolj iz namigovanj virov,” je zapisal.

Mojca Pašek Šetinc nam je posredovala elektronsko pošto oziroma uradni dopis, iz katerega je jasno vidno, da komisija od Fursa “potrebuje vso v zahtevi našteto dokumentacijo, ki se nanaša na obdobje od 13. marca 2020 do 30. junija 2022”. Ne drži torej, kar trdi direktor Fursa, Peter Grum, na to mesto ga je postavilo Gibanje Svoboda, da so poslali tisto, kar je komisija zahtevala. “Za ta konkreten primer so zahtevali celoten spis s številko opredeljen. Dopuščam možnost, da so v tem spisu podatki, starejši od dveh let. A to je bilo zahtevano. Lahko so notri tudi teoretično starejši dokumenti.”

Grum je ob tem na vprašanje novinarke tudi odgovoril, da nima nikakršnih stikov z Vesno Vuković. Eden od dveh strokovnih sodelavcev, ki sta si ogledala dokumentacijo, je novinar spletnega portala Necenzurirano Tomaž Modic, medija, ki je bil pod prejšnjo vlado pod drobnogledom Žugljevega urada. Tudi Modica je v preiskovalno komisijo predlagalo vodstvo Gibanja Svoboda z generalno sekretarko Vesno Vuković, sicer Modičevo nekdanjo kolegico pri portalu Necenzurirano.

Zvonko Černač je v studiu razkritje podatkov Fursa poimenoval slovenski Watergate, saj gre po njegovem mnenju “za nezakonito posredovanje podatkov posameznih državnih institucij in za nezakonito prejemanje in obdelavo teh podatkov”. Po njegovem mnenju je “roko nad razkritjem držala” odhajajoča sekretarka Vesna Vuković, tudi sodelavec komisije Modic naj bi bil izbran po njenem nareku. Kozlovič pa je odvrnila, da je Modic eden od najuspešnejših preiskovalnih novinarjev, ki je “SDS-u stopil na prste”, ker je preučeval, kako Madžarska financira medije pod okriljem SDS-a.