“Če bi se enote Nata pojavile v Ukrajini, (bi) morali govoriti ne o možnosti, ampak o neizogibnosti konfrontacije” -Kremelj posvaril pred “neizogibnostjo” konfrontacije med Natom in Rusijo

Pošiljanje vojakov v Ukrajino ni v interesu zahodnih držav, je danes v odziv na besede francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je na mizi tudi ta možnost, sporočil Kremelj. Njegov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je še ocenil, da bi bil v tem primeru neposreden konflikt med zvezo Nato in Rusijo neizogiben.

“To zagotovo ni v interesu teh držav, tega bi se morale zavedati,” je Peskov odgovoril na prošnjo za odziv na Macronove besede glede možnosti napotitve sil v Ukrajino. Kot je dodal tiskovni predstavnik Kremlja, številne države “ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj”.

“Samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element,” je še menil Peskov. Dodal pa je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona “o potrebi po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz”.

Na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredno konfrontacijo med zavezništvom in Rusijo, pa je Peskov odgovoril, da v tem primeru “ne bi govorili o možnosti, temveč o neizogibnosti” spopada. “In te države se morajo vprašati, če je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov,” je še dodal v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Macron je v ponedeljek na srečanju evropskih voditeljev v Parizu naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve zahodnih sil v državo, češ da je poraz Rusije nujen za varnost in stabilnost v Evropi. O tem sicer med državami po njegovih besedah ni soglasja.

Edini način, da zahodne države Rusijo preženejo iz Ukrajine, so njihovi vojaki v Ukrajini. Zdaj pa liderji ‘svobodnega sveta’ tekmujejo, kako noben ne bo nikoli poslal nobenega vojaka v Ukrajino. Kakšna hinavščina! pic.twitter.com/6bbYjnxIno

— Uroš Esih (@UrosEsih) February 28, 2024

ZDA ne bodo pošiljale svojih vojakov v Ukrajino, je danes sporočila Bela hiša. ZDA se s tem stališčem pridružujejo evropskim zaveznicam, ki so se zadržano odzvale na ponedeljkove izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ni želel izključiti možnosti napotitve evropskih vojakov na pomoč Ukrajincem.

“Predsednik Biden je jasno povedal, da ZDA ne bodo poslale vojakov v boj v Ukrajino,” je dejala tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost ZDA Adrienne Watson in dodala, da Joe Biden verjame, da je pot do zmage potrditev dodatne vojaške pomoči v kongresu. Senat je predlog zakona o skoraj 61 milijardah dolarjev pomoči Ukrajini potrdil, predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec Mike Johnson pa predloga noče dati na glasovanje. Nadaljevanju pomoči Ukrajini namreč nasprotuje vodja republikanske stranke in njen najverjetnejši predsedniški kandidat na letošnjih volitvah Donald Trump.

V Pragi  pa je danes potekalo srečanje voditeljev višegrajske skupine, ki je minilo v znamenju vojne v Ukrajini. Predsedniki vlad Češke, Slovaške, Poljske in Madžarske so bili složni, da gre pri ruski agresiji za grobo kršitev mednarodnega prava in da Ukrajina potrebuje pomoč, vendar so se razhajali glede oblike pomoči, poročajo tuje tiskovne agencije.

“Obstajajo razlike glede tega, na kakšen način naj pomagamo Ukrajini,” je na skupni novinarski konferenci dejal češki premier Petr Fiala. Pojasnil je, da Češka in Poljska zagovarjata pošiljanje vojaške pomoči Ukrajini, Slovaška in Madžarska pa ne, vendar sta pripravljeni Kijevu pomagati na humanitarnem področju. Dodal je, da med četverico voditeljev obstajajo tudi razlike pri vprašanju vzrokov za rusko agresijo in pri iskanju rešitev konflikta. “So države, ki so pripravljene poslati svoje vojake v Ukrajino, so države, ki pravijo nikoli – med njimi je tudi Slovaška – in so države, ki pravijo, da je treba o tem predlogu razmisliti,” je dejal.

Po oceni slovaškega premierja Roberta Fica vojna v Ukrajini nima vojaške rešitve. “Zagotovimo lahko več orožja in denarja, vendar bomo čez dve leti v enakem položaju kot zdaj,” je izpostavil in dodal, da bo razlika le v tem, da bo na obeh straneh konflikta še več mrtvih.

“Le takojšnja prekinitev ognja lahko odpre prostor za pogajanja o kompromisih in sporazumih,” je nadaljeval in poudaril, da varnostna zagotovila potrebujeta tako Ukrajina kot Rusija.

Po mnenju poljskega predsednika vlade Donalda Tuska mora višegrajska skupina tudi v odnosu do vojne v Ukrajini upoštevati evropske vrednote, na katerih je bila ustanovljena – svobodo, človekove pravice in pravno državo. Po njegovi oceni bi moralo biti kljub razlikam mogoče najti skupen jezik za sodelovanje pri pomoči Ukrajini.

Med srečanjem četverice je več deset ljudi protestiralo proti stališčem Fica in Orbana glede vojne v Ukrajini. Obnje se je obregnil tudi Fiala, ki je dejal, da ne verjame v “pacifistične rešitve” vojne in da dolgoročnega miru ni mogoče doseči s popuščanjem Rusiji. “Ko gre za neodvisnost ukrajinske države, ni prostora za kompromise,” mu je pritrdil Tusk. Švedski premier Ulf Kristersson , ki naj bi se pridružila Natu, je idejo zlil s hladno vodo in dejal, da “trenutno sploh ni v načrtu”.

Nemški kancler Olaf Scholz je v razdražljivem sporočilu na X dejal: “Strinjali smo se, da morajo vsi narediti več za Ukrajino včeraj v Parizu. Ukrajina potrebuje orožje , strelivo in zračno obrambo . Delamo na tem. Jasno je: ne bo tal.” čete iz evropskih držav ali Nata.”

Uradnik Nata, ki je želel ostati anonimen, je poudaril, da “ni načrtov za Natove bojne enote na terenu v Ukrajini” kljub “vojaški podpori brez primere” zavezništva. Italijanska vlada je sporočila, da podpora Ukrajini ne vključuje pošiljanja vojakov. “Ko govorimo o pošiljanju vojakov, moramo biti zelo previdni, saj ne smemo povzročiti, da bi ljudje mislili, da smo v vojni z Rusijo,” je dejal italijanski zunanji minister Antonio Tajani. “Nismo v vojni z Rusijo,” je dejal.

Toda Združeno kraljestvo je objavilo nekoliko bolj previden odziv, pri čemer je tiskovni predstavnik premierja Rishija Sunaka dejal, da ni načrtov za “obsežno” napotitev vojakov v Ukrajino.