V iniciativi Glas ljudstva Jaše Jenulla s “pismom mladega zdravnika” nad Fides, ki zaostruje stavko

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na seji glavnega stavkovnega odbora soglasno sprejel sklep, da v sredo vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Po oceni naj bi soglasja umaknila približno polovica vseh zdravnikov, je na novinarski konferenci povedal predsednik Fidesa Damjan Polh.

Zdravniki bodo tako po besedah Polha odslej delali do največ 48 ur na teden in ne več. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. “To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času,” je pojasnil.

Nekatera soglasja bodo v veljavo stopila takoj, tak primer naj bi bila Splošna bolnišnica Celje in Onkološki inštitut Ljubljana. V nekaterih primerih pa bo preklic oziroma umik soglasij v veljavo stopil v 30 dneh.

“To je bil nujen ukrep, ki smo ga morali narediti prav zaradi tega, da opozorimo, da si ta vlada sploh ne želi nobenih sprememb v zdravstvu,” je dejal.

Naloga javnih zdravstvenih zavodov po njegovih besedah bo, da ob upoštevanju novih pogojev sestavijo urnike tako, da se prilagodijo umiku soglasij.

Polh je spomnil, da so bili direktorji več zdravstvenih ustanov prejšnji teden na sestanku pri ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel in da so poudarili, da bodo v primeru umika soglasij v delovnih procesih verjetno nastale kar precejšnje težave, saj zdravnikov primanjkuje.

Zdravniki so doslej namreč stavkali od ponedeljka o petka, v soboto in nedeljo pa so dežurali. Zdaj pa se bodo vse opravljene ure v tednu seštevale do 48.

Da bodo začeli zbirati preklice soglasij, so v Fidesu napovedali prejšnji ponedeljek. Preklici, ki jih bodo vodstvom zavodov predali v sredo, so po besedah Polha prihajali z vseh koncev Slovenije.

“Najbolj goreči privrženci preklica soglasij so na vzhodnem delu države, zelo so za to poprijeli v bolnišnici Slovenj Gradec, bolnišnici Celje, pa na Ptuju, zelo so dobro organizirani tudi v Novem mestu in so tudi množično podprli,” je pojasnil in dodal, da so v izolski bolnišnici, kjer deluje sam, aktiviranje preklicev dobesedno zahtevali.

Na onkološkem inštitutu se je pozivu k preklicu soglasij odzvalo okoli 80 odstotkov od tistih zdravnikov, ki delujejo na področjih, kjer je treba zagotavljati tudi dežurstva, je pojasnila Ana Lina Vodušek in izpostavila kirurgijo, interno radioterapijo in anesteziologijo.

Preklic soglasij bi se poznal tudi v večjih zdravstvenih domovih, v katerih kar nekaj zdravnikov deluje tudi v nujni medicinski pomoči. V tistih zdravstvenih domovih, kjer zdravniki ne pokrivajo nujne medicinske pomoči, pa bo ta motnja po besedah predsednika Fidesa manj očitna.

Več bolnišnic je prejšnji teden za STA sicer napovedalo, da bo v primeru umika soglasij zdravnikov za nadurno delo preklicalo soglasja za delo pri drugih delodajalcih oziroma o tem razmislilo. Polh je danes dejal, da je morebiten preklic soglasij zdravnikom za delo pri drugih izvajalcih v rokah delodajalcev. “Ni nujno, da izgubijo ta soglasja. Je več pravnih oblik dela v popoldanskem času,” je pojasnil.

“Od vlade imamo dovolj obljub in zavlačevanja, zahtevamo resne, jasne zaveze in jamstva, da bo ta zdravstveni steber formiran,” je dodal Polh. Na vprašanje, ali bi bila za Fides denimo sprejemljiva podpisana vladna zaveza o finančnih učinkih z začetkom prihodnjega leta, je odgovoril, da ne bi rad špekuliral, a da je 1. januar 2025 krepko predaleč. Fides pa si sprememb v zdravstvenem sistemu želi še to pomlad.

Iz civilne iniciative Glas ljudstva so medtem sporočili, da so prejeli pismo specializanta, zaposlenega v eni od javnih bolnišnic, ki ne želi biti imenovan. V pismu po navedbah iniciative priča o pritiskih k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasij za nadurno delo. Polh je na novinarski konferenci dejal, da takim insinuacijam ne verjame. “Če je karkoli resnega, naj pride z imenom in priimkom na Fides, pa se bomo pomenili,” je pozval.

Sindikat Fides je 15. januarja začel stavko, ki bo trajala do preklica. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Fides v prizadevanjih za izpolnitev podpisanega dogovora iz leta 2023 podpira tudi Koordinacija zdravniških organizacij. Izpolnitev podpisanega sporazuma pomeni tudi ohranjanje javnega zdravstvenega sistema. Koordinacija tako podpira vse aktivnosti, ki izboljšujejo pogoje za delo zdravnikov in zobozdravnikov in pripomorejo k takojšnji ponovni zagotovitvi in krepitvi delujočega javnega in dostopnega zdravstvenega sistema, so sporočili iz koordinacije.

V iniciativi Glas ljudstva pozivajo vlado, “naj namesto razmišljanja, v kolikšni meri lahko popusti zahtevam Fidesa, postavi svoje pogajalske zahteve do javnih zdravnikov, poleg tega pa nemudoma sprejme svoje stavkovne ukrepe v zaščito državljanov. Zahtevamo, naj zdravstveni zavodi za čas stavke prekličejo dovoljenja za popoldansko delo pri drugem delodajalcu, stavka pa naj bo plačana le v primeru, da bodo zdravniki izpolnjevali vse svoje zakonske dolžnosti,” so zapisali v katerem razkrivajo “nedopustne pritiske na zdravnike s strani članov sindikata Fides in pozivajo vlado k ukrepanju”.

Upam, da je kabinet predsednika @vladaRS preveril status in obstoj Glasa ljudstva preden so mu prišli predstaviti predlog za reševanje zdravstva. Zanimivo je, ko nekdo, ki pravno ne obstaja predsedniku vlade podaja predloge. Kaj pravite? pic.twitter.com/hEheYIUeAp

— Ivan (@IvanSimic59) January 29, 2024

Celotni zapis objavljamo spodaj, kot tudi pismo mladega zdravnika, ki nasprotuje stavki Fidesa, v integralu.

 

V iniciativi Glas ljudstva smo prejeli pismo mlajšega zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, ki ne želi biti javno imenovan (ime hranimo v iniciativi) v katerem priča o pritiskih, k udeležbi na stavkovnih shodih in k umiku soglasja za nadurno delo. Celotno pismo vam posredujemo pod dopisom, med drugim avtor navaja sledeče:

“V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči.”

Zdravniki niso večinsko člani Fidesa in njegova reprezentativnost je nedokazana. Zato je še toliko bolj nesprejemljivo, da Fides izvaja pritisk na tiste zdravnike in zdravnice, ki so se odločili slediti svoji vesti in pregledov ter storitev ne odpovedujejo. Pritiski na zdravnike, ki zaradi etičnih razlogov ne želijo sodelovati pri stavki, so zares zavržni in zato javno pozivamo vodstvo sindikata Fides, da jih obsodi in zaustavi!

Fides v jasnem nasprotju z zdravniškim etičnim kodeksom načrtuje ukrepe, namenjene poslabševanju zdravja in ogrožanju življenj bolnikov. Med take ukrepe nedvomno sodi tudi preklic soglasij za nadurno delo. Ob tem soglasja za popoldansko delo pri zasebnem delodajalcu ostajajo nedotaknjena – in dobro izkoriščena.

V civilni iniciativi Glas ljudstva obsojamo ravnanje, grožnje in izsiljevanje sindikata Fides, ki poskuša na plečih bolnikov in bolnic doseči še višje dohodke za že tako dobro plačane zdravnike in zdravnice. Stavka še zaostruje že tako kritično situacijo v zdravstvu, destabilizira temelje socialne države in ruši medčloveško solidarnost, saj zdrave in bolne državljane in državljanke uporablja kot talce v sebičnih prizadevanjih za osebne dohodke, ki bi presegli zgornjo mejo, ki jo omogočajo javno zbrana sredstva. Poleg tega, da je stavka sindikata Fides neetična, nelegitimna in za bolnike škodljiva, je njen vzporedni namen tudi destabilizacija vlade in dokončna razgradnja javnega zdravstvenega sistema.

Opozarjamo, da je vsak zdravnik tudi po zakonu o zdravniški dejavnosti dolžan izvajati vse tiste storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali v smrt. Mednje zagotovo spadajo tudi vsi prvi pregledi vsaj na ravni triažnega pregleda, ki mora oceniti, kako hudo je ogroženo bolnikovo zdravje. Če se kakšnemu pacientu zaradi stavkovnih ukrepov zdravstveno stanje poslabša ali če celo utrpi posledice tega poslabšanja, je zakonsko odgovoren neposredno zdravnik, ki stavka, in ne delodajalec.

V iniciativi pozivamo vlado, naj namesto razmišljanja, v kolikšni meri lahko popusti zahtevam Fidesa, postavi svoje pogajalske zahteve do javnih zdravnikov, poleg tega pa nemudoma sprejme svoje stavkovne ukrepe v zaščito državljanov. Zahtevamo, naj zdravstveni zavodi za čas stavke prekličejo dovoljenja za popoldansko delo pri drugem delodajalcu, stavka pa naj bo plačana le v primeru, da bodo zdravniki izpolnjevali vse svoje zakonske dolžnosti.

Civilna iniciativa Glas ljudstva

Pismo mladega zdravnika, ki smo ga prejeli po elektronski pošti:

Sem mladi zdravnik, specializant, zaposlen v eni izmed slovenskih bolnišnic. Nasprotujem trenutni stavki sindikata Fides. Zaradi možnosti povračilnih ukrepov ali drugačne obravnave s strani nekaterih kolegov ne želim javno razkriti svoje identitete.

Težko mi je gledati vse večje družbeno razslojevanje, brezvestno bogatenje privilegiranih in drsenje proti revščini večine preostalih. Posebno nesprejemljive so mi socialne stiske delavcev, ki so podplačani, a bi jim njihov protest ogrozil že tako zelo nizke dohodke in jih potencialno pahnil še v večjo revščino. Naravnost deplasirana pa se mi zdi stavka zdravnikov iz že zdaj najvišjih plačnih razredov, ki bi radi po plači presegli predsednico države, čeprav so zgolj eden izmed členov v celotni verigi javno zaposlenih.

V resnici je socialni položaj nas zdravnikov zares varen, ni se nam treba ukvarjati z rednostjo plač, ne grozijo nam odpovedi delovnih razmerij, kot v gospodarskih panogah, kadar delajo “racionalizacije odhodkov”, brez strahu pred posledicami ob bolezni odidemo v bolniški stalež. Taka socialna varnost stane, čeprav je v naših plačah nevidna.

Pa vendar se je večina mojih kolegov zaveda. Lahko bi se postavili na trg in zaslužili precej več, vendar bi hkrati prevzeli tudi več rizika in odgovornosti. Zato nekateri raje iz pozicije varnosti zahtevajo, da bi morali zaslužiti več kot vsi ostali iz javnega sektorja, ki so prav tako plačani iz javnih sredstev.

Da naj bi bilo povišanje plač zagotovilo pred propadanjem javnega zdravstvenega sistema, se sliši. Da je to v splošno družbeno korist … Kje v višjih plačah nekaterih redkih izbrancev se skriva rešitev za izboljšano delovanje javnega zdravstvenega sistema? Kot v Cesarjevih novih oblačilih jo nekateri “pametni” vidijo, mi “neumni” pa rešitve zdravstvenega sistema v zvišanju plač zgolj nekaterim privilegiranim preprosto ne vidimo. Kaj pa če je cesar vseeno nag?

V zadnjih dneh vodstvo Fidesa kaže nezadovoljstvo, ker se mlajši zdravniki ne udeležujemo stavkovnih dogodkov. Le zakaj se v njih ne najdemo? Občutek izključenosti? Kaj pa če se v nas oglaša vest, ki bo zmagala in oblikovala bodočnost? Žal vsakodnevno do nas prihajajo tudi pozivi, naj se pridružimo stavki, saj bo sicer na nas padlo tudi delo tistih zdravnikov, ki bodo umaknili soglasja. Sliši se kot grožnja ali izsiljevanje tistih med nami, ki ne podpiramo stavke, pa tudi kot neetična zahteva, da bolnikom odrečemo čim več pomoči.

Verjamem, da lahko v naših vrstah zmagata etika in solidarnost z vsemi prebivalci te države. Začnimo se pogovarjati in pogajati o vseh ukrepih, ki bi dejansko lahko izboljšali celoten sistem javnega zdravstva, in ne zgolj o plačah tistih na vrhu lestvice.