“Ali s sedanjo stavko zdravniki kršijo etična načela svojega poklica?” – Civilna iniciativa Glas ljudstva Jaše Jenulla naslovila javni poziv na Komisijo RS za medicinsko etiko (KME) – TOPNEWS.si

“Ali s sedanjo stavko zdravniki kršijo etična načela svojega poklica?” – Civilna iniciativa Glas ljudstva Jaše Jenulla naslovila javni poziv na Komisijo RS za medicinsko etiko (KME)

“Ali s sedanjo stavko zdravniki kršijo etična načela svojega poklica?” – Civilna iniciativa Glas ljudstva Jaše Jenulla naslovila javni poziv na Komisijo RS za medicinsko etiko (KME)

V iniciativi Glas ljudstva so na Komisijo RS za medicinsko etiko naslovili nujni poziv, da se opredeli do zadnje zdravniške stavk Fidesa.   V pozivu izpostavljamo dva dejavnika, pri katerih so glavni akterji zdravniki, in sprožata pomemba medicinsko-etična vprašanja.

“Zdravniki spadajo med tiste poklicne skupine, ki s svojo družbeno močjo in ugledom najlažje dosegajo svoje interese tudi brez stavke, zato bi morali svojo pravico do stavke uporabljati zelo zadržano. Stavka zdravnikov pomeni, da svojim bolnikom odrekajo ali upočasnjujejo diagnostiko in zdravljenje; za svojo posledico ima torej realno škodo, morda nepopravljivo, zdravju pacientov.
Vendar so prav zdravniki v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih najpogosteje stavkali. Stavkali so kar 11- krat, vselej za boljše dohodke. Pri tem so dosegli praktično vse, kar je v enotnem javnem sistemu plač mogoče doseči.
Tudi v sedanji stavki (januar 2024) gre izključno za zdravniške plače; zdravniški sindikat Fides sicer omenja tudi nekatere druge probleme v zdravstvu, vendar njihovega reševanja ne vključuje med svoje stavkovne zahteve. Še več: tako sama stavka kot njeni cilji nekatere od ključnih zdravstvenih problemov (nedopustno dolge čakalne vrste) celo povečujejo. Dopuščamo možnost, da so plače med posameznimi delovnimi mesti nezadostno usklajene, in verjamemo, da vlada zamuja pri obljubah, da bo te pomanjkljivosti odpravila, vendar menimo, da je izsiljevanje rešitev tovrstnih problemov na plečih bolnikov izrazito nesorazmerno in v neskladju s poslanstvom zdravniškega poklica. KME pozivamo, naj v najkrajšem času zavzame:
a) splošno stališče do stavk zdravstvenih delavcev in še posebej zdravnikov (v kakšnih okoliščinah, če sploh kdaj, so etično dopustne, koliko časa smejo trajati, ali smejo trajati poljubno dolgo vse do izpolnitve zahtev, ali obstaja vsaj arbitrarna meja med etično sprejemljivo in nesprejemljivo stavko). Tako stališče bo koristilo splošni javnosti in političnim odločevalcem pri odnosu do vseh bodočih stavk.
b) izrecno stališče do trenutne stavke: ali cilji, ki si jih zastavljajo stavkajoči zdravniki, upravičujejo odrekanje zdravstvene oskrbe pacientom? Ali s sedanjo stavko zdravniki kršijo etična načela svojega poklica?,” so med drugim zapisali v pozivu Komisiji za medicinsko etiko

 

Spoštovani,

obveščamo vas, da smo v iniciativi Glas ljudstva na Komisijo RS za medicinsko etiko naslovili nujni poziv, ki vam ga pošiljamo v priponki. V pozivu izpostavljamo dva dejavnika, pri katerih so glavni akterji zdravniki, in sprožata pomemba medicinsko-etična vprašanja:

1. stavka zdravnikov in zobozdravnikov sindikata Fides,

2. bolniki brez izbranega osebnega zdravnika.

1. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov

Zdravniki spadajo med tiste poklicne skupine, ki s svojo družbeno močjo in ugledom najlažje dosegajo svoje interese tudi brez stavke, zato bi morali svojo pravico do stavke uporabljati zelo zadržano. Fidesova stavka zdravnikov pomeni, da svojim bolnikom odrekajo ali upočasnjujejo diagnostiko in zdravljenje; za svojo posledico ima torej realno škodo, morda nepopravljivo, zdravju pacientov. Vendar so prav zdravniki v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih najpogosteje, kar 11-krat, stavkali. Pri tem so dosegli praktično vse, kar je v enotnem javnem sistemu plač mogoče doseči. Tudi v sedanji stavki gre izključno za plače zdravnikov v najvišjih plačnih razredih, čeprav se javno sklicujejo tudi na druge probleme v zdravstvu, ki pa se jih stavkovne zahteve nikakor ne dotikajo. Zato od KME pričakujemo, da zavzame stališče do etičnosti tovrstnega stavkovnega izsiljevanja že zdaj najbolje plačanih javnih uslužbencev na plečih in v neposredno zdravstveno škodo bolnikov.

2. Bolniki brez izbranega osebnega zdravnika

Problem bolnikov brez izbranega osebnega zdravnika je bil ustvarjen leta 2019 s povsem neodgovorno odločitvijo ministra za zdravje, da zdravniki v primarnem zdravstvenem varstvu lahko odklonijo sprejemanje novih pacientov, ko dosežejo 1895 glavarinskih količnikov (GK) (kar ustreza 1344 »povprečnim« pacientom). Normativ je nastal pod pritiskom zdravniških sindikatov, ki so svojo zahtevo utemeljevali z neznosnimi delovnimi obremenitvami in izgorelostjo zdravnikov. Ker v primarnem zdravstvenem varstvu po podatkih ZZZS iz decembra 2023 dela 1428 javnih zdravnikov in koncesionarjev, pa še to ne vsi za polni delovnik, je aktivnih skupaj le 1186 »polnih« timov. Ko se bodo vsi timi držali normativa, bo do izbranega družinskega zdravnika ali pediatra lahko prišlo samo 1.594.000 odraslih in otrok, brez zdravnika pa bo ostalo skoraj pol milijona državljanov! V naši državi, ki predpisuje prvo obravnavo pri zdravniku vratarju, vsak pacient imeti osebnega zdravnika, saj mu je brez njega onemogočen vstop v zdravstveni sistem. Zato je po našem mnenju nujno z dvigom “praga za zavrnitev” vsem zavarovancem zagotoviti enakopraven dostop do osebnega zdravnika. Na nesprejemljivost in nestrokovnost pogajanj in procesov, ki so pripeljali do zmanjšanja glavarinskih količnikov je v preteklosti jasno opozorilo tudi računsko sodišče.

Glede na to, da je KME v Stališču o razmerah v slovenskem zdravstvu z 12. 1. 2023 zapisala, da ne glede na okoliščine in njihove vzroke »ostaja dobrobit bolnikov najvišja zdravstvena zapoved«; ter: »Zato je neetično osebe, ki so me izbrale za svojega zdravnika in mi zaupale svojo zdravstveno varnost, brez časovno zadostne vnaprejšnje napovedi in strokovne pomoči prepuščati njihovi zdravstveni usodi,« smo prepričani, da lahko pacienti, ki sploh ne morejo dostopati do družinskega zdravnika upravičeno zahtevajo posredovanje Komisije za medicinsko etiko.

Menimo, da se mora KME glede na svojo družbeno vlogo, da ohranja etično poslanstvo zdravstva, v najkrajšem času nujno zavzeti jasno stališče glede vprašanja: Ali družinski zdravniki in njihove organizacije s tem, ko odklanjajo paciente in nasprotujejo ureditvi, ki bi vsem zavarovancem omogočala enakopraven dostop do zdravstvenih storitev kršijo načela medicinske etike? Če bo temu pritrdila, predlagamo, da pozove družinske zdravnike, naj sprejmejo normativ, ki bo vsem pacientom omogočil osebnega zdravnika.

Hvaležni bomo, če o našem javnem pozivu etični komisiji obvestite širšo javnost, ki s čedalje večjo zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremlja stavko Fidesa in trenutno zdravstveno situacijo!

Celoten dopis komisiji najdete v priponki, za dodatna vprašanja ali pojasnila smo na voljo.

Iniciativa Glas ljudstva

Javni poziv KME

COMMENTS

Wordpress (0)