(VIDEO) Nika Kovač nadaljuje s pritiskom na odločevalce zaradi Anhovega

Glas za predlog novele zakona o varstvu okolja, ki bi med drugim izenačila standarde za izpuste iz naprav za sosežig in sežigalnic, pomeni glas za ljudi in čistejši zrak, so dan pred obravnavo na odboru DZ na vest poslancev potrkali pobudniki. Zavrnili so idejo, da bi se standarde izenačilo z uredbo, ne z zakonom, kar kot možnost omenja vlada.

Namen novele je na zakonski ravni določiti strožje mejne vrednosti izpustov iz sosežigalnic, tako da bi bile enake, kot so za sežigalnice, saj morajo biti enake strupene snovi urejene na enak način, je na današnji novinarski konferenci civilnodružbenih organizacij, ki so predlog novele v DZ vložile s podpisi volilcev, v Ljubljani dejala Kristina Krajnc iz Inštituta 8. marec.

Predvidene so tudi strožje določbe glede nadzora, obratovalnega monitoringa ter obveščanja ministrstva, občine in ljudi, prav tako je predlagano, da se nespoštovanje določb o mejnih vrednostih, obratovalnem monitoringu in poročanju opredeli kot prekršek, ne kot lahki prekršek, kot je trenutno določeno, je strnila Krajnc.

Dodala je, da se usklajujejo s pristojnim ministrstvom in poslanskimi skupinami, in napovedala, da v predlogu ne bo več uvedbe okoljske dajatve.

Župan Kanala ob Soči Miha Stegel je ocenil, da lahko ta zakon, ki je po njegovih besedah apolitičen in neideloški, v trenutni sestavi DZ dobi široko podporo. “Edino glas ‘za’ je glas, s katerim lahko politiki izkažejo, da iskreno stojijo za zdravjem ljudi,” je dejal in dodal, da predlog podpirajo tudi Skupnost občin Slovenije ter občinska sveta Kanala in Krškega.

Zakonodaja s področja sežiga in sosežiga v Sloveniji je jasen primer prevlade zasebnih partikularnih interesov nad javnim interesom in zdravjem ljudi, je menil Aljoša Petek iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja. To, ali bo predlog potrjen, bo pokazatelj, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno: zdravje ljudi ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi dobički, je menil in dodal, da imajo obljube, da bi se problematiko uredilo s podzakonskimi akti, 25-letno zgodovino, zato je čas, da se preneha s sprenevedanjem.

Vlada je v mnenju o predlogu novele namreč navedla, da bi bila predlagana izenačitev zahtev glede naprav za sosežig in sežigalnic nesistemska in da bi jo bilo primerneje urejati s podzakonskimi predpisi.

Sopredsednik zunajparlamentarne stranke Vesna in vodja društva Ekokrog Uroš Macerl je poudaril, da bi bila kakršnakoli omilitev zakona oz. opredelitev standardov za sosežig le z uredbo “pljunek v obraz ljudi, ki že leta ob cementarnah in drugih sosežigalnicah trpijo nedopustno visoke emisije smrtonosnih plinov”. Sprejem zakona po njegovem mnenju zavira kapital, ki namesto da bi del visokih dobičkov namenil za očiščenje izpustov, raje “skuša kupiti politiko”. Poslance je pozval, naj “ostanejo ljudje” in vsaj nekoliko omilijo krivico, ki se dogaja ljudem ob teh napravah.

Prizadevanja za zakon podpirajo tudi v mednarodnih organizacijah Greenpeace in Amnesty International. Kot je dejala Lena Penšek iz Greenpeace Slovenija, stanje v Anhovem kaže na to, da se zdravje ljudi ter okolja in narave postavlja včasih na zadnje mesto, saj “boji v obrobnih krajih daleč od prestolnic in odločevalcev niso zadostna prioriteta, ker ne prinašajo političnih točk”.

Metka Naglič iz Amnesty international Slovenija je poudarila, da vprašanja zdravja in življenja ter enakosti pravic terjajo zakonsko zaščito. To, da bi standarde določili z uredbo, ne z zakonom, bi bila “izdaja” ljudi na območju Anhovega in tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, saj obstaja nevarnost, da bi se uredba spreminjala v skladu z vsakokratnimi interesi.

K sprejetju novele so pozvali tudi nekateri prebivalci z območja Anhovega. Predsednik Društva Eko Anhovo in Dolina Soče Bogomir Bavdaž je denimo dejal, da je nedopustno, da “lahko kapital in država zavajata ljudi, da živimo v čistem, normalnem, zdravem okolju”, Franc Bevčar je opozoril, da so prebivalci doslej plačali visoko ceno – ogromno bolezni, razpad družin in uničeno okolje, Lucija Pascolat iz civilne iniciative Danes pa se je vprašala, kakšna je prihodnost doline, če se pa duši v nekontroliranih izpustih, in mladih, ki živijo “v žrelu kapitala”.

Predlog novele je v prvem branju DZ novembra dobil podporo 50 poslancev, eden je bil proti, v sredo bo na mizi pristojnega odbora DZ. “Prvič se bo odločalo o tem, ali bodo oblast in politične stranke prisluhnile kapitalu, ki že desetletja ubija … ali lokalnemu prebivalstvu, ki ima pravico živeti v zdravem in varnem okolju,” je dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec in dodala, da imajo prvič občutek, da so slišani, tudi v tem, da je nujno spremeniti zakon, ne samo uredbo.

Novinarsko konferenco predstavnikov organizacij Eko krog, Društvo Eko Anhovo in dolina Soče, Amnesty International Slovenija, Inštitut 8. marec in PIC pred sredinim odločanjem pristojnega odbora DZ o predlogu novele zakona o varstvu okoljabomo prenašali v živo na Topnews.si in Youtube kanalu Toptv.si ob 12. uri.

Hej!

Na današnji tiskovni konferenci organizacij v podporo predlogu ZVO-2 smo se zbrali pred Državnim zborom, da bi skupaj s prebivalci in prebivalkami Anhovega opozorili na to, da bo jutri postalo jasno, ali bodo oblast in politične stranke prisluhnile kapitalu, ki že desetletja povzroča trpljenje lokalnega prebivalstva, ki ima pravico do življenja v zdravem okolju, ali pa bodo naredili, kar je prav. 

Prvič imamo občutek, da smo slišani, prvič imamo občutek, da se tudi odločevalci zavedajo pomena sprejema zakona (in ne uredbe!). Občutek imamo, da smo vse bližje končni zmagi, ki bo Anhovcem končno zagotovila dostojno življenje, ki bi ga morali živeti že davno.

Kristina Kranjc, Inštitut 8. marec:

Namen zakona je določiti strožje mejne vrednosti izpustov sosežigalnic. Že pred štirimi leti je k zakonski ureditvi pozvala Zdravniška zbornica. Zahtevamo strožje določbe nadzora, obratovalnega monitoringa, strožje zahteve o obveščanju občine, ljudi. Tovarne silimo k temu, da bi delovale bolj transparentno, odgovorno in zahtevamo, da se nespoštovanje določb obravnava kot prekršek.

Miha Stegel, župan občine Kanal ob Soči:

Poslancem in poslankam bi moralo biti v interesu zagotoviti zdravo življenjsko okolje ljudem, ki živijo ob sosežigalnicah. Želimo si ponovno zaupati institucijam in verjamemo, da bo ta sestava DZ ta apolitični zakon sprejela. V preteklosti smo prevečkrat slišali le obljube. Pravica do zdravega življenjskega okolja je zapisana v ustavi, zato je nujno, da se mejne vrednosti sosežigalnic zakonsko izenačijo.

Aljoša Petek, PIC – Pravni center za zaščitno človekovih pravic in okolja:

Sprejem ali nesprejem predlaganega zakona bo pokazal, kaj je koaliciji in celotni politiki bolj pomembno – zdravje ljudi, ali zasebni interesi lastnikov velikih obratov in njihovi multimilijonski dobički, ki sploh ne ostajajo v Sloveniji. Tematiko je nujno treba sprejeti v zakonu – obljube o sprejemanju podzakonskih aktov, ki bi situacijo zadostno naslovili, imajo namreč že več kot 25-letno zgodovino. Gre za prazne obljube. Sprejmite zakon in prenehajte s sprenevedanjem. Dostojanstvo in zdravje ljudi mora vselej biti na prvem mestu.

Uroš Macerl, Eko krog:

Vas, odločevalce, prosimo, da ostanete ljudje in sprejmete predlagani zakon. S tem boste vsaj malenkost popravili in omilili nedopustno krivico, ki jo živijo ljudje ob sosežigalnicah. Zavedamo se žalostnega dejstva, da je do sedaj politika žal prevečkrat stopila na stran kapitala. V tem primeru bomo poskrbeli, da bodo slovenski državljani poimensko vedeli, kako je kdo glasoval. Pritisnite pravo tipko!

Lena Penšek, Greenpeace Slovenija: 

Na račun kapitala in dobičkov se zdravje in okolje ljudi in narave postavlja na drugo mesto in boji v obrobnih krajih, daleč od prestolnic, odločevalcem pač niso prioriteta, ker ne prinašajo dovolj političnih točk. Nujno je, da ta vlada podpre dolgoletni boj s prisluženo malo zmago, to je s sprejemom predloga novele zakona o varstvu okolja.

Metka Naglič, Amnesty International Slovenija:

Svojevrstna izdaja ljudi na območju Anhovega in volje tistih, ki so dali svoj glas za zakonske spremembe, bi bila, če se urejanje tega prepusti uredbi – in s tem nevarnosti, da se ta spreminja v skladu z vsakokratnimi interesi. Žal smo vse prepogosto priča temu, da interesi močnih niso nujno usklajeni z načeli človekovih pravic.

Klara Cerar, Mladi za podnebno pravičnost:

V gibanju podpiramo predlagane spremembe zakona in zahtevamo njihovo čimprejšnjo implementacijo ter uresničevanje pravice do dostojnega in zdravega življenja. Poslanke in poslance pozivamo, da kot izvoljene predstavnice in predstavniki zagovarjajo politike, ki delujejo v dobrobit ljudi in narave.

Tanja Matijašević, Inštitut 8. marec:

Od poslancev in poslank, ki trenutno sedijo v Državnem zboru, pričakujemo, da bodo prisluhnili lokalnemu prebivalstvu, ki že leta umira in zboleva za težkimi boleznimi, pričakujemo, da bodo prisluhnili zdravniški stroki, ki opozarja, kako kritično je živeti v takem okolju, pričakujemo, da bodo prisluhnili vsem nam, ki zahtevamo, da se ljudi postavi pred kapital – zato pričakujemo, da bodo podprli zakonske spremembe.

Bogomir Bavdaž, Društvo EKO Anhovo in dolina Soče:

Sem azbestni bolnik. Cementarna ima dovoljenje, da kuri 98 vrst odpadkov. Groza, kako lahko kapital zavaja ljudi! Smo za vas drugorazredni državljani?! Od odločevalcev zahtevamo, da izenačijo mejne vrednosti sežigalnic in sosežigalnic!

Franc Bevčar, Društvo EKO Anhovo in dolina Soče:

Boj Anhovcev traja že predolgo. Previsoko ceno smo plačali z boleznimi, razpadlimi družinami, uničenim okoljem. Sprejetje zakona je nujno, edino pravično, kar poslanci morajo narediti. Zahtevamo, kar nam po ustavi pripada. Nekoč smo bili v tem boji Anhovci sami, zdaj pa vas, poslanke in poslance, opazuje celotna Slovenija. Stopite na stran življenja v čistem okolju!

Alenka Gololičič, Civilna iniciativa DANES!:

Napočil je čas, ko se bodo morali od ljudi izvoljeni predstavniki odločiti, na katero stran bodo stopili. Na stran kapitala ali ljudi?

Jasmina Jerant (Društvo EKO Anhovo in dolina Soče):

Pravijo, da smo politični, in da nimamo nič opraviti z okoljevarstvom in da bomo uničili gospodarstvo. Mi odgovarjamo: Borimo se za Zakon zato, ker se za ene med nami tako spodobi in je pravično. Dioksin, strupena rakotvorna kemikalija, je pač še vedno dioksin, ne glede na to, iz katerega dimnika pride. V tem ni nič političnega! A se industrijski apetiti vseeno z vsemi štirimi upirajo stroškom zaščite prebivalcev v okolici svojih obratov. Zato, ne uničujemo gospodarstva, ravno nasprotno, izboljšujemo ga, da bo odgovorno do državljank in državljanov. Delamo to, kar bi morala konec koncev država!

Nika Kovač, predsednica Inštituta 8. marec, je tiskovno konferenco strnila z besedami, da bomo vsi skupaj z Anhovci vztrajali do konca. Na novinarjevo vprašanje o tem, kaj meni o grožnjah Salonita Anhovo, da se bo na sprejetje zakona pritožil na Ustavno sodišče in celo na evropske institucije, pa je odgovorila: »Logično je, da Salonit Anhovo odgovarja na tak način. Če bi bila jaz firma, ki kuje več deset milijonov dobička na plečih trpljenja ljudi, bi ravnala podobno. Salonit deluje enako kot podobni onesnaževalci povsod po svetu.«

Ne bodi kot Salonit, naredi, kar je prav!

Naj Anhovo zadiha!